Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
narejati nedov., F27, capillare, laſſe narejati; insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali; lectisterniator, kateri poſtile ſtelè, ali nareja; ornatrix, katera lipú nareja; papyrus, -ri, vel papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti, s'kateriga ſe veliki platelzi narejajo, de ſe na nîe piſhe; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; proplastice, -ces, ta kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; psalmographus, kateri pſalme piſhe, ali nareja; tragematopola, kateri zukar nareja; umbrare, ſénzo narejati
Vorenc
nastlati dov., supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati
Prekmurski
òbčina -e ž
1. občestvo, skupnost: Obcſina naſſa je z-Otsom i ſz-Szinom nyegovim KŠ 1754, 137; Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; moucs, ſz-ſterov ſze zobcſine vö zapréjo KŠ 1754, 195; Dika, poſtenyé zkrſztsánſzke obcſine Bojdi BKM 1789, 128; Etak je vszáki delaven cslovek kotriga obcsine KAJ 1870, 105; Liki Szvéczi med ſzebov obcſino májo, tak i z-Bougom KŠ 1754, 137; naj i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; Kákso Obcsino májo med ſzebom právi Krſztsanye KMK 1780, 21; Ka je oni cséſzt, steri vtoj obcſini ſcséjo 'ziveti KŠ 1754, 133; neobsztojijo ni gresniczi vu obcsini ti pravicsni TA 1848, 3; pouleg tejh ſzo ſze drüga tiváriſtva, ali obcsine nej ſtele ravnati KM 1790, 90
2. občina: Sztroskom 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Iszcsi haszek obcsine KAJ 1848, 176; Pred obcsinov ſzta pravicsno, i dreſzélno pripovidávala ſzvoj ſztális KM 1790, 62
Prekmurski
právdeni -a -o prid.
1. praven, zakonski: Nika drügo nê je szvéto hi'ztvo, I pravdeni sztan 'zitka obcsinsztva KAJ 1848, 317; 3. vnougim plemenitásom brezi právdenoga zroka je imánya szpojémao KOJ 1848, 45; Csi vu právdenoj priſzegi Bogá na ſzvedouſztvo zovémo KMK 1780, 40; Csi ſzo ſze .. obcsine vu pravdeni dugoványaj nej ſtele vjedinati KM 1790, 90
2. sodni: I zapovedao ga je vu Herodeſovoj pravdenoj hi'zi varvati KŠ 1771, 416
Botanika
protostéla -e ž
Prekmurski
rázločen -čna -o prid. različen: ki ſzo razlocsno ſtejnye Nouvoga Zákona vküpe prináſali KŠ 1771, A3a; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; ſteri zrázlocsnim jezikom 'zivé KŠ 1771, A4a; Rázlocsni obcsinszki vdárczi KAJ 1848, VIII; ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; v-steroj sze nahájajo rázlocsne molitvi KM 1783, nasl. str.; Rázlocsne sztáve lüdi KAJ 1848, VII; Cſi ſzo ſze 'ſe rázlocsna tiváriſtva nej ſtele vjedinati KM 1790, 90; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; Düjh rázlocsnih miloscs KM 1783, 46; zgodbe za Krále razlocsnih Rodov KOJ 1848, 42; mámo rázlocsne dári KŠ 1771, 475; i na etom ſzvejti rázlocsne dári obecsao KMK 1780, 47; Rázlocsne jezike nyim darüvala BKM 1789, 119; vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; ki ſzo ſze hüdou meli vu rázlocsni betégi KŠ 1771, 105; kaj je mo'záke zevſzákſega národa zrázlocsnimi jezikmi gucsécsega pobüdo KŠ 1771, A2b; kaſtigao ga je oſztro z-rázlocsnimi kaſtigami KM 1790, 54
Vorenc
razstlati dov., supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati
SSKJ²
stéla -e ž (ẹ̑)
um. antična nagrobna plošča ali steber iz kamna z napisom ali reliefom na sprednji strani: grške, egipčanske stele / spominska stela
Botanika
stéla -e ž
Celotno geslo ePravopis
Stele
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Steleta samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski umetnostni zgodovinar
IZGOVOR: [stelè], rodilnik [steléta]
BESEDOTVORJE: Steletov
Pravopis
Stelè -éta m, oseb. i. (ȅ ẹ́) |slovenski umetnostni zgodovinar|
Celotno geslo ePravopis
Steletov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Steletova Steletovo pridevnik
IZGOVOR: [stelétou̯], ženski spol [stelétova], srednji spol [stelétovo]
ZVEZE: Steletova nagrada, Steletovo priznanje
Vorenc
stelja ž, F3, stramentum, -ti, ſlama, ſtèla; supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati
Vorenc
stlati nedov., F2, lectisterniator, kateri poſtile ſtèle, ali nareja; sternere lectos, poſtelati, poſtilo ſlati, ali narejati
Celotno geslo ePravopis
Tunjice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tunjic množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [túnjice], rodilnik [túnjic]
BESEDOTVORJE: Tunjičan, Tunjičanka, Tunjičanov, Tunjičankin, tunjiški
Celotno geslo eSSKJ
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
    1. ki je v zvezi z umetnostjo
      1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
      1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
    2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
    3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
Celotno geslo ePravopis
um. zgod.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
umetnostna zgodovina
umetnostni zgodovinar; umetnostna zgodovinarka
Prekmurski
vkǜpbìdti -sèm nedov. biti navzoč, biti skupaj: Szvedoki moro vszi pri podpiszi v-ednom vrêmeni vküpbidti AIP 1876, br. 3, 2
vkǜp bodóuči ~ -a ~ -e sobivajoč: Cſi ſzo ſze vküp bodoucse vu pravdeni digoványaj nej ſtele vjedinati KM 1790, 90
Vorenc
vrhu predl., F52, epitaphium, piſmu na grobi, ali verhu groba; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; insuper, verhu tega, zhes letú, daile: zhes tú vſe; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati; supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡzhiſlu; tristega, try kamre ena verhu te druge. Gen:6.v.16
Število zadetkov: 19