balírnica -e ž (ȋ)
obrat za stiskanje v bale: zgradili so novo balirnico; balirnica in stiskalnica odpadkov
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
čévelj -vlja m (ẹ̑)
1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki čevlji; čevlji na zaponko, z visoko peto, z gumijastimi podplati / krema za čevlje; trgovina s čevlji / boksasti, lakasti čevlji; delovni, ortopedski, otroški, smučarski čevlji / nizki čevlji ki ne segajo do gležnja; visoki čevlji ki segajo do gležnja ali malo čez
● ekspr. dati koga na čevelj odsloviti, odpustiti ga; ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha
// nar. škorenj: nosi čevlje z mehkimi golenicami
2. teh. kar se natakne, pritrdi na konec predmetov: da so pilote lažje zabili, so jih na konicah okovali s čevlji
3. angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 cm: zid je dolg deset jardov in dva čevlja
// nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm: Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren)
♦ elektr. polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola; med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge
1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki čevlji; čevlji na zaponko, z visoko peto, z gumijastimi podplati / krema za čevlje; trgovina s čevlji / boksasti, lakasti čevlji; delovni, ortopedski, otroški, smučarski čevlji / nizki čevlji ki ne segajo do gležnja; visoki čevlji ki segajo do gležnja ali malo čez
● ekspr. dati koga na čevelj odsloviti, odpustiti ga; ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha
// nar. škorenj: nosi čevlje z mehkimi golenicami
2. teh. kar se natakne, pritrdi na konec predmetov: da so pilote lažje zabili, so jih na konicah okovali s čevlji
3. angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 cm: zid je dolg deset jardov in dva čevlja
// nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm: Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren)
♦ elektr. polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola; med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge
SSKJ²
klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑)
1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
// navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet
2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
// navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet
2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
SSKJ²
SSKJ²
kompresíja -e ž (ȋ)
1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija
2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre
♦ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje
1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija
2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre
♦ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje
SSKJ²
komprésor -ja m (ẹ̑)
strojn. stroj za zgoščevanje, stiskanje plina: strojnica z motorji in kompresorji / dvostopenjski kompresor
// priprava za vrtanje, lomljenje trdih snovi, ki deluje na stisnjeni zrak: s kompresorjem je zavrtal v živo skalo; sveder kompresorja
strojn. stroj za zgoščevanje, stiskanje plina: strojnica z motorji in kompresorji / dvostopenjski kompresor
// priprava za vrtanje, lomljenje trdih snovi, ki deluje na stisnjeni zrak: s kompresorjem je zavrtal v živo skalo; sveder kompresorja
SSKJ²
lisíca2 -e ž (í)
1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
● ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
// lisičja samica: lisica in lisjak
2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo; redarji so sneli lisice z avtomobila; pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic; vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
● ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
// lisičja samica: lisica in lisjak
2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo; redarji so sneli lisice z avtomobila; pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic; vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
SSKJ²
matríca -e ž (ȋ)
1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric
// teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal
2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne
// tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice
// tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica
3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena
♦ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo
1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric
// teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal
2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne
// tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice
// tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica
3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena
♦ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo
SSKJ²
múlčer -ja m (ú) agr.
stroj za mletje, stiskanje rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: predstavili so mulčer s patentiranim sistemom za lažjo košnjo po brežinah; poljedelski, travniški mulčer; mulčer s kladivi
stroj za mletje, stiskanje rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: predstavili so mulčer s patentiranim sistemom za lažjo košnjo po brežinah; poljedelski, travniški mulčer; mulčer s kladivi
SSKJ²
natézanje -a s (ẹ̄)
nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele
nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele
SSKJ²
okróglica -e ž (ọ̑)
1. okroglo, nerazcepljeno poleno: naložiti na ogenj nekaj okroglic; okroglice in cepanice
2. knjiž. posekano tanjše deblo brez vej: pod čoln so polagali okroglice, da so ga zvlekli do morja; okroglice in hlodi
3. zastar. okrogla senčnica, uta: rad poseda v okroglici
● zastar. pred hišo je opazil okroglico ljudi gručo; zastar. pevci so stopili v okroglico in zapeli v krog; zastar. sovražnik je izstrelil na nas veliko okroglic krogel, granat
♦ etn. okrogla kopica pokonci postavljenih snopov, ki jih pokriva vrhnji snop, postavljen s klasjem navzdol; metal. valjasta klada za stiskanje
1. okroglo, nerazcepljeno poleno: naložiti na ogenj nekaj okroglic; okroglice in cepanice
2. knjiž. posekano tanjše deblo brez vej: pod čoln so polagali okroglice, da so ga zvlekli do morja; okroglice in hlodi
3. zastar. okrogla senčnica, uta: rad poseda v okroglici
● zastar. pred hišo je opazil okroglico ljudi gručo; zastar. pevci so stopili v okroglico in zapeli v krog; zastar. sovražnik je izstrelil na nas veliko okroglic krogel, granat
♦ etn. okrogla kopica pokonci postavljenih snopov, ki jih pokriva vrhnji snop, postavljen s klasjem navzdol; metal. valjasta klada za stiskanje
SSKJ²
pálčen -čna -o [pau̯čən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na palec: palčna stran roke / palčna obveza; pozimi nosi palčne rokavice rokavice z enim prstom / 6-palčna plošča
♦ anat. palčna grča; obrt. palčno kolo nekdaj leseno kolo s paličastimi zobmi na obodu, nameščenimi v smeri osi kolesa; zgod. palčni vijaki mučilna naprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev
nanašajoč se na palec: palčna stran roke / palčna obveza; pozimi nosi palčne rokavice rokavice z enim prstom / 6-palčna plošča
♦ anat. palčna grča; obrt. palčno kolo nekdaj leseno kolo s paličastimi zobmi na obodu, nameščenimi v smeri osi kolesa; zgod. palčni vijaki mučilna naprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev
SSKJ²
pálčnica -e [pau̯čnica] ž (ȃ) nav. mn.
1. zastar. rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice
2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice
1. zastar. rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice
2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice
SSKJ²
patríca -e ž (ȋ)
strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila
♦ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka
strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila
♦ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka
SSKJ²
SSKJ²
pobirálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za pobiranje: pobiralna priprava
♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju
namenjen za pobiranje: pobiralna priprava
♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju
SSKJ²
SSKJ²
stiskálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici
nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici
SSKJ²
stiskálnica -e ž (ȃ)
1. stroj ali naprava za stiskanje: pripraviti stiskalnico in sode za stiskanje / stiskalnica za grozdje, sadje; stiskalnica za olje / obdelovati kovino v stiskalnici / ročna stiskalnica
♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju; stiskalnica na sleme; stiskalnica z vretenom; obrt. ekscentrska stiskalnica katere bistveni sestavni del so ekscentri; strojn. frikcijska stiskalnica z vretenom, na katerega se navor prenaša s trenjem; hidravlična stiskalnica; teh. mehanična stiskalnica; pnevmatična stiskalnica
2. prostor, oddelek, v katerem se kaj stiska: nositi grozdje v stiskalnico / delavec v stiskalnici
1. stroj ali naprava za stiskanje: pripraviti stiskalnico in sode za stiskanje / stiskalnica za grozdje, sadje; stiskalnica za olje / obdelovati kovino v stiskalnici / ročna stiskalnica
♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju; stiskalnica na sleme; stiskalnica z vretenom; obrt. ekscentrska stiskalnica katere bistveni sestavni del so ekscentri; strojn. frikcijska stiskalnica z vretenom, na katerega se navor prenaša s trenjem; hidravlična stiskalnica; teh. mehanična stiskalnica; pnevmatična stiskalnica
2. prostor, oddelek, v katerem se kaj stiska: nositi grozdje v stiskalnico / delavec v stiskalnici
SSKJ²
stiskálo -a s (á)
priprava za stiskanje: stiskalo za česen, limono
♦ agr. drog, ki prenaša pritisk slemena stiskalnice na drozgo v košu
priprava za stiskanje: stiskalo za česen, limono
♦ agr. drog, ki prenaša pritisk slemena stiskalnice na drozgo v košu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost