Zadetki iskanja
Pleteršnik
čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
Vorenc
držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy
Pleteršnik
kláda,* f. 1) der Holzblock, der Klotz; klade z zagvozdo razbijati; — kos debla, ki se ima v deske razrezati, Notr.; len kakor klada, Z.; spati kakor klada; — 2) der Unterlagbalken, der Block einer Stampfe, Presse u. dgl., V.-Cig., C., Dol., Št.; kovaška klada, der Ambossstock, DZ.; — der Balken mit dem Zapfenlager der Mühlradwelle, Cig.; — 3) der Block als Fußfessel, der Stock, Dalm. (Reg.), Dict.; hlapca posadi v klado, Dalm.; jetnike iz klade odpeljati, Trub.; noge komu v klado stisniti, ogr.-Valj. (Rad); v klado koga dejati, Cig.; — pren. živino, katero najde poljak (poljski čuvaj) v škodi, žene v klado, iz katere jo mora gospodar potem rešiti, plativši po njej narejeno škodo, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — 4) die Lage, die Schichte, Mur., C.; — 5) das Stockwerk: omahniti s tretje klade, C.
Vorenc
lotrovati nedov., F4, comprimere, v'kúp ſtiſniti, ṡkleniti, ſtiṡkati, lotrovati; exfornicari, ṡunaj ſvoje nature lotrovati; fornicari, lotrovati, ſe kurbati; luxuriare, vel luxuriari, tudi lotrovati, ne ſpodobnu ṡhivéti, ali neṡmaſnu
Vorenc
močno prisl., F91, adamare, perlubiti, mozhnu lubiti; admodum, ſylnu, mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; degrandinat, tozha mozhnu grè; efficaciter, kraftnu, mozhnu; fortiter, mozhnú, junazhku, jaku; perfortiter, cilú mozhnú, ſylnu jaku, cilú junazhku; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; stringere, v'kúp ſtiſniti, mozhnu ṡavèṡati; valenter, ſylnu mozhnu
- moèenejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhrnéſhi [mozhenéſhi], inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
Vorenc
prešati nedov., F4, magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati; substringere, mozhnu ſtisniti, ali preſhati; torcular calcare, preſhati
Vorenc
pritisniti dov., F5, applico, -are, perloṡhiti, pertiſniti, perlipiti, perſloniti; apprimere, pertiſniti, v'kupai ſtiſniti; atterere, ſtreiti, ẛmanzati, pertiſniti, oſſéniti; deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli tlazhiti, potlazhiti, perpogniti; interpremere, v'meis tlazhiti, ſtiṡkati, inu v'mei ſtiṡkanîam ſebe partiſniti
Prekmurski
pritìsnoti -tísnem dov.
1. potisniti: ali da nyemi jo [mošnjo] je te neznani goszpôd z-szilov v-rôke pritiszno KAJ 1870, 126
2. stisniti: Gda te ſztrasna ſzmrt krouto pritiſzne vdüsi BKM 1789, 258
3. vtisniti: Ka doli nezbriſzano znaménye vu okrſztsenoga düſo pritiſzne KMK 1780, 59; prigliho tvojega blá'senoga ſzrczá vu moje ſzrczé pritiszni KM 1783, 70; düso, vu ſtero je ſzvoje modrouſzti kejp pritiſzno KM 1796, 4
4. prisiliti: ſzo Simona, toga ſzo pritiſznoli, kaj bi neſzao kri'z KŠ 1771, 95
1. potisniti: ali da nyemi jo [mošnjo] je te neznani goszpôd z-szilov v-rôke pritiszno KAJ 1870, 126
2. stisniti: Gda te ſztrasna ſzmrt krouto pritiſzne vdüsi BKM 1789, 258
3. vtisniti: Ka doli nezbriſzano znaménye vu okrſztsenoga düſo pritiſzne KMK 1780, 59; prigliho tvojega blá'senoga ſzrczá vu moje ſzrczé pritiszni KM 1783, 70; düso, vu ſtero je ſzvoje modrouſzti kejp pritiſzno KM 1796, 4
4. prisiliti: ſzo Simona, toga ſzo pritiſznoli, kaj bi neſzao kri'z KŠ 1771, 95
Vorenc
Vorenc
skleniti1 dov., F17, compaginare, v'kupai ṡkleniti; comprimere, v'kúp ſtiſniti, ṡkleniti, ſtiṡkati, lotrovati; concludere, ṡkleniti, ṡaklopiti, ṡapréti; coniungere, ṡkleniti, v'kúp ſtekniti, ẛdruṡhiti, ẛvèṡati, sarozhiti; construere, zimprati, nakladati, v'kúp ṡloṡhiti, naloṡhiti, ṡkleniti; decernere, odlozhiti, ſpoṡnati, obſoditi, reṡlozhiti, ṡkleniti, ſvojo mainungo povédati; decidere litem, pravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; decretare, ṡkleniti; definire, reṡlozhiti, ṡkleniti; Taku je tú ſvetu ukupsbiraliſzhe Gnadlivih Cardinalou sklenilu; definire et concludere orationem, enu govorjenîe ṡkleniti; ferire foedus, eno ṡavèṡo ṡkleniti, ſturiti; foedera ferire, ene ṡavèṡe ſturiti, ali ṡkleniti; icere foedus, eno ṡavèṡo gori vdariti, ṡkleniti, ſturiti; jungere, v'kúp ṡklépati, v'kúp ṡkleniti; pactilis, -le, kar ſe more v'kupai ṡkleniti; pepigi, ſim ṡklenil, ṡglihal
Pleteršnik
skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
Svetokriški
sprešati -am dov. stisniti: kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha 3. ed. tu shlahtu, inu kraftnu vinu (I/1, 23) → prešati
Prekmurski
spréšati se -am se dov. stisniti se v stiskalnici: sád, z šteroga se spreša tak imenüvani laški oli AI 1878, 52
Pleteršnik
stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen (mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
stiskati nedov., F18, angustiare, teſnú délati, ſtiskati; arctare, v'kupai ſtiskati, tiṡzhati; astringere, v'kupai ſtiſniti, mozhnu ṡvèṡati, ſtiskati; comprimere, v'kúp ſtiſniti, ṡkleniti, ſtiṡkati, lotrovati; imprimere, drukati, ſtiṡkati; restringere, mozhnú ṡatiſniti, ali ſtiṡkati, ukúp ſtiṡkati
Pleteršnik
stísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren (phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen (n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen (mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
stisniti dov., F13, apprimere, pertiſniti, v'kupai ſtiſniti; astringere, v'kupai ſtiſniti, mozhnu ṡvèṡati, ſtiskati; coangustare, ṡkupai ſtiſniti, ſtiṡkati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kúp ſtiſniti; comprimere, v'kúp ſtiſniti, ṡkleniti, ſtiṡkati, lotrovati; condensere, v'kúp ſtiſniti; constipare, v'kupai ſtiſniti, ſtiṡkati, ẛetakniti, ẛamaſhiti; instringere, v'kup ſtiſniti; obstringere, ſtiſniti, mozhnu ṡatiſniti, ali ṡvèṡati; perstringere, mozhnu ſtiſniti, dobru vkupai ṡvèṡati; praestringere, mozhnu ſtiṡniti, ṡatiſniti; stringere, v'kúp ſtiſniti, mozhnu ṡavèṡati; substringere, mozhnu ſtiſniti, ali preſhati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost