stôžec tudi stóžec -žca m (ó; ọ́)
1. geom. telo, ki ga omejujeta krog in plašč: narisati stožec; izračunati prostornino stožca / dopolnilni stožec ki dopolnjuje prisekani stožec do popolnega stožca; dvojni stožec telo, sestavljeno iz dveh stožcev; krožni stožec katerega vodilka je krožnica; pokončni ali rotacijski stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; prisekani stožec telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika kroga in plašč; vodilka stožca krivulja, po kateri drsi skozi neko stalno točko potekajoča premica in pri tem opiše stožčasto ploskev
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: v daljavi se je dvigal goli stožec vrha; stožec močne svetlobe / zviti papir v stožec
3. teh. navadno prisekanemu stožcu podoben (samostojen) del orodja, priprave: zasukati stožec pipe; zaklopka na stožec
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
stóžec -žca m
Pleteršnik
stóžəc, -žca, m. der Kegel, Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Geom.); prisekan s., abgestutzter Kegel, Cig. (T.).
Smučanje
Geologija
Planinstvo
Geologija
Geologija
Smučanje
Geografija
Planinstvo
Smučanje
Geografija
Botanika
Geologija
Geografija
Število zadetkov: 18
Dostopnost