Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
álpska híša -e -e ž
Planinstvo
aluminizírana šotórska stréha -e -e -e ž
SSKJ²
bájten2 -tna -o (ȃ)
pridevnik od bajta: bajtna streha
SSKJ²
baldahín -a m (ȋ)
streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom; postelja, prestol z baldahinom; pren. nebesni baldahin; pod baldahinom vinske trte
♦ um. streha nad oltarji, nad kipi
Celotno geslo Sinonimni
baldahín -a m
1.
predmet iz navadno dragocene tkanine, ki je nameščen nad čim podobno kot strehapojmovnik
SINONIMI:
nebo, knj.izroč. nebes
2.
um. strehi podobni element nad oltarjem, kipompojmovnik
SINONIMI:
um. ciborij
Up. umetnost
baldahín -a m
Celotno geslo eSSKJ
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
SSKJ²
bóbrovec in bôbrovec -vca m (ọ́; ó)
gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha
Pleteršnik
bóčiti,* -im, vb. impf. convex machen, Z.; — b. se, sich bauchen; deska se boči, das Brett wirft sich, Fr.-C.; lesena streha se boči, zapŠt.
Vorenc
cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
Vorenc
ceglast prid., F2, lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; tectum tegulatum, zeiglaſta ſtréha
SSKJ²
cibórij -a m (ọ́)
rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij
♦ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin
SSKJ²
cínkast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz cinka: cinkast pladenj; cinkasta cev, streha
SSKJ²
četverokápnica -e ž (ȃ)
arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode:
Pravopis
četverokápnica -e ž (ȃ) |streha|
Celotno geslo eSSKJ
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...
SSKJ²
čopníca -e ž (í)
arhit. streha s čopom:
Pravopis
čopníca -e ž (í) |streha|
SSKJ²
črép1 -a m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom
2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč)
3. zastar. košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca
SSKJ²
dél -a [tudi deu̯] m (ẹ̄)
1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe
2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa
3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema
♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške
// z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini
4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu
● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini
Število zadetkov: 311