Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
streha -e ž streha: ſtreha im. ed. te kambre ſe odpre ǀ zegli ſo is ſtrehe rod. ed. leteli ǀ nihdar pod ſtreho tož. ed. nej prishal ǀ njega hlapzi eno shelesno streho tož. ed. verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ v' ſtrehi mest. ed. tiga zholna ǀ nej sta mogla pod eno ſtreho or. ed. prebivat ǀ nihdar nej hotel pod streho or. ed. prebivat ǀ Vezhkrat ludje is viſſokih ſtreh rod. mn., inu turnou ſo padli ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe tož. mn. neſseio
Svetokriški
blago -a s tržno blago, premoženje: eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu im. ed. poslu neshlu ǀ polovizo mojga blaga rod. ed. bodem volnu sa vaſs dal ǀ ima vezh dolgà, kakor blagà rod. ed. ǀ de ſi lih bi vam vſega blage rod. ed. nebily odnesli ǀ dobru blagu tož. ed. ſim naprudei perneſel ǀ ta bore ozha, kateri vſe blagu tož. ed. je bil zheſs Synu dal ǀ kateri nepoſtavio nyh vpaine v' blagú tož. ed., inu v' danarie ǀ v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi mest. ed. ſe sgubij ǀ kateri s'ſvojm blagam or. ed. paku, nikar Nebu ſi kupio ǀ s'mojm blagom or. ed. bi lebali, inu trunfali ǀ kadar pak bi vſmilen bil s'blagom or. ed. Nebu bi ſi kupil ǀ Bug njega hiſho s'blagam or. ed. napolni
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
nov -a prid. nov: skoraj vſaku lejtu nouu im. ed. m furm v'deshelo pride ǀ novi im. ed. m dol. Gospud Fajmoshter ſe bo pofliſſal ǀ en novi im. ed. m dol. ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: Noua im. ed. ž Savesa ǀ kar je potreba k' ſidainu eniga noviga rod. ed. m, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga rod. ed. s ſverat ǀ Iest grem de bom kaj noviga rod. ed. s vidil ǀ je morebiti kaj noviga rod. ed. s, de en zhlovek je umerl ǀ Marij nej bilu nezh noviga rod. ed. s Angele vidit ǀ NA NOVIGA rod. ed. s LEITA DAN ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh je perpravil en novu tož. ed. m gvant ǀ una Gospa vidila en novu tož. ed. m furum guanta per eni, drugi ǀ vuzhi en nouu tož. ed. m vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ prezei je bil poklizal eno novo tož. ed. ž ſveſdo ǀ on je hotel eno nouo tož. ed. ž streho ſi pustiti s'sydat ǀ imajo tu perru, novu tož. ed. s, inu lepu oblazhilu perneſti ǀ sa nouu tož. ed. s lejtu en fazonetel ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu tož. ed. s lejtu poslati ǀ puſtj en lep Altar v'tej novi mest. ed. ž zerkvi ſturiti ǀ s' nouo or. ed. ž saveſo teh oblub ǀ Ali pak de s'novim or. ed. s veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ Kaj menite N: N: de ſo te nove im. mn. ž, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ bo na semlo prishal nove tož. mn. m Seraphine ſtuarit ǀ nashe nove gvante tož. mn. m ſmò oblekle ǀ bodo miſlili na noue tož. mn. m guante ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove tož. mn. ž/s urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili ǀ nimash nove tož. mn. ž/s kopita vmishlat
Svetokriški
pod predl. I. s tož. pod: de prezej nepotezhe pod plajsh ſvoje lube Mattere Mariæ ǀ hudizhu pak ſe poda. Boga pod noge poſtavi ǀ pod drugiga Firshta gresh prebivat ǀ meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero II. z mest. pod: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ ſe najdem pod tem shegnanim ublatu na Altariu III. z or. 1. pod: je njega dobru vidil pod figavom drevom ǀ pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ ſo pod perutami zhloveske rokè imeli ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ ſtoii na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ pot poſtelo ſe valaio ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ de bi jo podnogami valali 2. pri: vſakaterimu da ſvojo pejſſim, de v'Zerkvi pod masho imà pejti ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat Vezljivost z mest. se pojavi samo dvakrat in verjetno ne temelji na živem govoru; → spod.
Svetokriški
prebivati -am nedov. prebivati, bivati: dolgu zhaſsa obedn nej mogal v'taisti hishi prebivat nedol. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat nedol., kakor pak s'enem lintuornam ǀ de bi yh puſtil prebivati nedol. na uni ſtrani Jordana ǀ v'eno drugo deshelo, pod drugiga Firshta gresh prebivat namen. ǀ je bulshi sa mene de prebivam 1. ed. per letej nepametni shivini ǀ v' temmi tega greha prebivash 2. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi prebiva 3. ed. ǀ katiri ſpodobnu per S. Mashi prebiua 3. ed. ǀ kateri v' nashih hishah prebivate 2. mn. ǀ tamkaj levi prebivaio 3. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni prebivajo 3. mn. ǀ Tize prebiuaio 3. mn. v' lufti, ribe v' vodi ǀ ſo ſvojo krij prelili, ter prebivio 3. mn. v' Chriſtuſu Jeſuſu ǀ v'Christuſu prebivajte vel. 2. mn., kateri vam oblubi enu dobru prebivalshe ǀ shiher bosh prebival del. ed. m v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual del. ed. m ǀ Christus je na semli brebival del. ed. m ǀ nej mogozhe tedaj de bi mej taiſtimi myr neprebival +del. ed. ž ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala del. ed. ž ǀ v'katerem kloſtru 200. Minihu je prebivalu del. ed. s ǀ nej ſte nezh bulshi kakor Philistery, kateri ſo hoteli de bi pod eno streho prebivala del. dv. m ta skrinia Boshia inu ta nesramni Malik Dagon ǀ duei sheni ſta ukupaj veni hishi prebivale del. dv. ž ǀ S: Ierni grè v'Armenio, kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali del. mn. m ǀ veni ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali del. mn. m
Svetokriški
sezidati -am dov. 1. sezidati, zgraditi: Iacob k'snaminu te hualeſhnosti pusti en Altar ſisydat nedol. ǀ ſo bily eno Cerku, inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat nedol. ǀ Rimsku meſtu je bil lepshi puſtil ſisidat nedol. ǀ Bogu Jupitru en Tempel je bil ſturil ſiſidat nedol. ǀ sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat nedol. ǀ kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij dalezh ſiſijdat nedol. ǀ je bil ſturil en shpetau ſeſydat nedol. ǀ on je hotel eno nouo streho ſi pustiti s'sydat nedol., de bi blagu poslu neshlu ǀ Abraam k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda 3. ed. ǀ Prezej Eliſeuſu ſiſydajo 3. mn. eno kamberzo ǀ kar danas sisidaio 3. mn., jutre ſe podere ǀ ſiſydajte vel. 2. mn. tedaj njemu tu prebivalſzhe, kateru ſte njemu oblubili ǀ ta bogaboyezhi Appat Honoratus je bil ſiſidal del. ed. m en kloshter ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal del. ed. m ǀ ta muſt Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal del. ed. m ǀ tu ner vekshi meſtu tiga ſvejta je bil siſidal del. ed. m ǀ je ſeſydal del. ed. m en Turn ǀ on nej bil ſesydal del. ed. m ta Tempel Boshy ǀ Sophia je mene sisydala del. ed. ž ǀ kir ſo bili potle en Kloshter ſiſidali del. mn. m ǀ Nunski kloshter ſo bili ſi ſidali del. mn. m 2. ustvariti: Je vſel Bug enu rebru is Adama, ter je ſiſidal del. ed. m sheno
Svetokriški
spraviti -im dov. spraviti, tj. 1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre: jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti: inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se: ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati: prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati: tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m
Svetokriški
strašan -šna prid. 1. strašen: en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv: je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
Svetokriški
vrhi2 predl. z rod. 1. vrh: eno shelesno streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ S. Duh ſe je vidil verhi njegove glave ǀ ſo bili njega pokopali verhi teh drugih krajlov ǀ je verhi njegove glave eno norsko kappo smalal 2. na: Padite hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga → vrh2, → vrhu
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
Svetokriški
arka -e ž skrinja: Sakai ta Malik Dagon, inu ta Arca im. ed., ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho (II, 8) ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca im. ed. gnade Boshje bo mogla v tajſtim prebivat (III, 94) ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco tož. ed.; ali Scrinjo Boshjo (III, 480) ← it. arca < lat. arca ‛skrinja’; → skrinja
Svetokriški
Dagon -a m osebno lastno ime Dagon: Sakai ta Malik Dagon im. ed., inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan im. ed. ſi nei bil glave, inu roke polomil ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli, inu taiſto v'Tempel Boga Dagoma rod. ed. poſtavili ǀ Angel Boshij Dagona tož. ed. s' Altarja dol vershe Dagón, prednjeazijski bog rodovitnosti, polbog Filistejcev (SP Sod 16, 23, 1 Mkb 11,4)
Svetokriški
glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
Svetokriški
greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.
Svetokriški
Izak -a m osebno lastno ime Izak: Isak im. ed. samerka de v'njegovi desheli je velika lakota, inu bushtvu ǀ Isaac im. ed. je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ ta pervi … Abraham … ta drugi … Iſaak im. ed. … ta tryeti Iacob ǀ Ismael inu Iſaac im. ed. de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ Kmety ſo bily Adam, Abel, Seth, Enoh, Noeſs, Abraham, Jſaac im. ed., Jacob ǀ v'ſerzu ſvojga shenina Iſaka rod. ed. ǀ Bug je jo is volil Iſaku daj. ed. ſa Neveſto ǀ Abraham je bil poslal ſvojga shlushabnika Eliezara iskat Neveſto ſvojmu Synu Iſacu daj. ed. ǀ je bil poslal v' Meſopotamio iskat ſvojmu Synu Ishaku daj. ed. eno Neveſto ǀ je Iſaka tož. ed. pelal s'duma veni zhudni vishi ǀ kadar je shlishal imenovati Abrahama, Isaka tož. ed., inu Jacoba ǀ imà mezh v' noshenze dati, inu Isaaca tož. ed. per lebni puſtiti ǀ tiga slepiga Iſaca tož. ed. je bil ogolufal ǀ Rebecca je bila Isacca tož. ed. ogolufala ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pokorshino v' Isaku mest. ed. ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim Iſakam or. ed. ǀ Iſmael ſe iegra s'Isalkam or. ed. Ízak, lat. V Isaac, gr. Ἰσαάκ, Abrahamov sin (SP 1 Mz 17,19)
Svetokriški
Izmael -a m osebno lastno ime 1. Izmael: Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael: Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail: Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
Svetokriški
jerpregovati dov. dati prenočišče: de samoresh ierpregovati nedol. pod tvojo ſtreho taiſtiga (III, 201) ǀ Se permiri en dan, de S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi proſſit Krajla de bi yh ierpregual del. ed. m, dokler sa volo veliziga mraſa nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna (III, 533) → erpregovati, → irpregovati
Svetokriški
ležati -im nedov. ležati: v'shrinij najdejo ſerce leshati nedol., per denariah ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga leſhati nedol. ǀ nej ſta hotela na blaſini leshat nedol. ǀ ſakaj obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati nedol. ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah leſhim 1. ed. ǀ Leshish 2. ed. bolan, inu slap ǀ vidim Franciska de nagorezhim voglu leshj 3. ed. ǀ venih oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy 3. ed. ǀ od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi 3. ed. ǀ poln ran na gnoiu leshij 3. ed. ǀ try zegle pod glavo mu deneio, inu taku buſs, inu preſs ſrajze lèshij 3. ed. ǀ Kateri v'ſuojh blatnih iamah leshè 3. mn. ǀ kumaj doli lesheio 3. mn., kar na dauri sazhne ropotati ǀ dolgu zhaſſa v'grobu tiga greha leshò 3. mn. ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha je leshal del. ed. m, inu zhakal ǀ Lazarus je leſal del. ed. m v'grobu ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu je leſha del. ed. m ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh je leshala del. ed. ž ǀ truplu S. Bonaventura 160. lejt je v' grobu leshalu del. ed. s ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali del. mn. m
Svetokriški
Macedonius m osebno lastno ime Macedonij: Macedonius im. ed., kateri nihdar nej pod ſtreho prebival (II, 187) Neki puščavnik z imenom Macedónij
Število zadetkov: 37