blisk
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
blisk -a m blisk, strela: slana, tozha, veiter, blisk im. ed., inu huda roſſa skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad (II, 345) ǀ de vſhe sdaunu, grum, tresk, blisk im. ed., ogin, tozha cello vaſho deſelo nej ſo Konzhali (II, 346) ǀ aku oblaſt imaio vejtrom blisku daj. ed., inu dimu (II, 132)
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
c nepreg. m (črka) c: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C im. ed., je krumpast; D, je gardt; E, je premaihin ǀ Ta pushtob C im. ed., Cirku je napek ſturjen ǀ ta ſtrela nebeska je bila odbila taiſti pushtop C tož. ed.
Svetokriški
cegeljc -a m listek: vstih pak ta tiza je en zegilz tož. ed. imela ǀ Sklene, de hozhe G. Bogu sapuſtiti, satoraj na en Zegilz tož. ed. sapishe de ſamimu G. Bogu taiſto offra, leta Zegilz tož. ed. n' eno ſtrelo perveshe, taiſto pruti Nebeſſam ſterli, ſtrela supet na semlo pade, Zegilz tož. ed. pak G. Bug obdarshi, inu taiſte Syny taku obilnu polona, de vſy ſo bili bogati Gospudy ratali ǀ Comiſſarius prebere cegilze tož. mn. ← srvnem. zedel(e) ‛listek’ ← srlat. cedula < lat. schedula ‛papirček, listek’
Vorenc
cilj m, F5, interminatus, -a, -um, pres zyla, inu konza; meta, -ae, zyl, ta dulni malinṡki kamen, tarzha; praefinire, en zyl, ali koniz poſtaviti; praefinitio, po mèri, ali zylu; scopus, en zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
gajžla ž, F9, arhabo, gaiṡhla, rubeṡzhina; disciplina, kaſhtiganîe, poſvarjenîe, ſhiba, ali gaiṡhla; flagellum, gaiṡhla; flagrum, gaiṡhla, ali tepeṡhniza; lorarius, -rÿ, tudi en voṡni hlapez s'gaiṡhlo; mastix, -gis, ena gaiṡhla; scorpio, -onis, ſtréla, gaiṡhla. 3.Reg:21; scutica, -ae, en korobázh, ali uſſinata gaiṡhla; verber, -ris, gaiṡhla, ſhiba, polénu, paliza, inu vſe tú s'zhim ſe tepe
Pleteršnik
grdóba, f. 1) die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; veča grdoba se pač ne da misliti, Burg.; — 2) der Gegenstand des Abscheues: das Scheusal, der Greuel; ti grdoba! du Abscheulicher! du abscheuliches Ding! V grdobe strela trešči naj ognjena! Preš.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
grom m, F4, fulmen, -nis, grum, tréṡk, ſtréla; fulmine ictus, od gruma vdarjen; siderari, ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîen biti; tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, gameinîe[!]
Pleteršnik
grọ̑mski, adj. Donner-, Mur., Cig.; g. glas, die Donnerstimme, Zora; gromska strela, der Donnerkeil, der Blitzstrahl, Mur., Jan.; v kletvici: gromska strela! Donnerwetter, Št.; gromska vihta, Danj. (Posv. p.).
Vorenc
hiter prid., F77, acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; aeripes, hitir; asturco, vel gradarius, hiter ſel; catapulta, -ae, ena hitra ſtréla, en hiter ſtreil; celers, celer, hiter, jedern, berṡ; citus, hiter; concitus, -a, -um, hiter, jedern; indeses, -sidis, nelein, hiter, nevtragliu; ocys, jedern, hiter; pedibus celer, hiter na nogah; pernix, hiter; praepes, -tis, hitar na nogah, lagák, berṡ; praevelox, -cis, ſylnu hitir, cilú hitir, ſhe prehitir; properus, -a, -um, hitir; sonipes, -dis, en hitri koyn, en zeltar; velox, -cis, hitir
- hitrejši , F2, ocyor, ocyus, -oris, hitréſhi; pernicior, hitréſhi kakòr véter
Vorenc
hitrost ž, F20, celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt; dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt; extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena hitrúſt, jedernoſt; festinatio, hitróſt, nagloſt; impigritas, hitroſt, netraglivoſt; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; panurgia, -ae, hitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt; pernicitas, hitroſt; practica huius mundi, hude kunṡhti tega ſvitá, hitroſt eniga opravila; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; rapiditas, hitroſt, ṡmaknenîe; sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti; tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè; vaframentum, -ti, hitrúſt, pregnanoſt; velocitas, hitroſt
Pleteršnik
Vorenc
lasat prid., F6, acontiae, ṡvésde laſſate, ſhpizaſte kakòr ſtréla; capillatus, laſſat; cometa, cometes, ena laſſata ṡvéṡda, nova gorèzha ṡvéṡda; comosus, laſſat; crinitus, laſſat; pogonia, vel poganias, -ae, ena ſorta laſſate Comete, ali ṡvéṡde
Vorenc
lok m, F17, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcatus, kakòr en lok, krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; arcitenens, eden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; arcum tendere, lok napèti; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; arcus, lok ẛa ſamuſter, ẛa ſtreil; arcus intentus, en napèt lok; arquites, ſterlzi s'lokom; arquus, et arcus, en lok; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt; iris, maura, lok na Nebu; iris, iridis, maura, lok v'oblakih; plectrum, -tri, lók od gòſli; telifer, -ra, -rum, kateri lok, inu ſtreile noſſi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost