Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
strupén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota
  3. 3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede
    ●     ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora
    strupéno prisl.: strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva
SSKJ
strúpen -pna -o prid. (ȗ) 
  1. 1. nanašajoč se na strup: strupne sestavine
    ♦     anat. strupni zob strupnik; strupna žleza strupnica
  2. 2. zastar. strupén: strupna tekočina
SSKJ
krváv -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na kri:
    1. a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica
      // krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
    2. b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
    3. c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
    ●     ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
    ♦     bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
    krvávo 
    1. 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz
    2. 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
SSKJ
mléčnik -a m (ẹ̄) 
  1. 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik
  2. 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile
  3. 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice
  4. 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku
    ♦     bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus
SSKJ
užíten -tna -o prid., užítnejši (í ī) 
  1. 1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen
  2. 2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman
    ●     ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanja
    ♦     agr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; jur. užitna pravica uživalna pravica
SSKJ
mràz mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 
  1. 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo
    // mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0° C; pren. čutiti mraz ločitve
    // v povedno-prislovni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
    // v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; redko v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel
  2. 2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
    // drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz
  3. 3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
  4. 4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
    ●     knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
    ♦     anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
SSKJ
sók -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 
  1. 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
    // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
  2. 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
    // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
  3. 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
  4. 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
  5. 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
  6. 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
  7. 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
    ●     nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
    ♦     agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč
SSKJ
bradavíčar -ja m (ȋ) ekspr., redko kdor ima bradavice: kako grdo gleda ta bradavičar
♦ zool. strupen severnoameriški kuščar z bradavičasto kožo prsteno rjave barve, Heloderma suspectum
SSKJ
fluoríd -a m (ī) kem. sol fluorovodikove kisline: uporaba fluoridov / vodikov fluorid strupen plin, ki raztaplja kremen in silikate
SSKJ
míšnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice
  2. 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode
SSKJ
mónoksid in monoksíd -a m (ọ̑; ȋ) kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika: monoksid in dioksid / ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika
SSKJ
ogljíkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ogljik: ogljikove spojine / ogljikov dioksid; ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi; ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika; ogljikova kislina
SSKJ
tarantéla -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel
  2. 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
SSKJ
tóksičen -čna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje
  2. 2. knjiž. strupen: toksična snov; tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve
SSKJ
vdóva -e ž (ọ̑) žena, katere mož je umrl in se ponovno ne poroči: tri leta je že vdova; bogata, mlada vdova / ostala je vdova; poročil se je z vdovo / vdova po profesorju, redko profesorja / vojna vdova ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno
● šalj. slamnata vdova žena, katere mož je dalj časa odsoten; ekspr. vdova ob živem možu, pri živem možu žena, ki ob živem možu, pri živem možu glede na določena dejanja nima moža
♦ jur. odpravnina vdove; zool. črna vdova zelo strupen pajek s črno-rdečim pikastim zadkom, Latrodectus
SSKJ
evfórbija -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije
// farm. posušen mlečni sok tega drevesa
SSKJ
izbrízgniti -em dov. (í ȋ) v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa: izbrizgniti slino iz ust; žival je izbrizgnila strupen sok
SSKJ
miázem -zma m (ā) med. miazma: iz močvirja se dviga strupen miazem; pren. živi v ozračju, nasičenem z miazmom slabih zgledov
SSKJ
mléčec -čca m (ẹ̑) nar. mleček: ta rastlina ima strupen mlečec / za svinjo je nabirala neki mlečec
SSKJ
zvárek tudi izvárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: piti zvarke; grenek, strupen zvarek / kamilični zvarek; zvarek iz arnike
// snov, ki se pripravi s kuhanjem: čarovni zvarek; zeliščni zvarek; mazati se z zvarkom iz hrastovega lubja
● ekspr. v teh posodah so kuhali močnik in razne žitne zvarke jedi; prim. izvarek
Število zadetkov: 35