stvòr stvôra m (ȍ ó)
1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor: po cesti se mu je bližal čuden stvor; ta stvor je komaj podoben človeku / beden, pokvarjen stvor / to ni človek, to je stvor
2. slabš. stvaritev, delo, ki zaradi svojih značilnosti vzbuja odpor: njegove slike so nemogoči stvori; to pisanje je stvor brez pravega namena / stvor človeške domišljije
3. zastar. (ustvarjeno) bitje: zasmilil se mu je droben stvor, ki je ostal brez matere; stvori in predmeti / človeški stvor
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
stvȍr stvóra m
Pleteršnik
stvòr, stvǫ́ra, m. das Geschöpf, Jan., Valj. (Rad); živ stvor, ein lebendes Wesen, Erj. (Min.); rastlinski s., ein Pflanzengebilde, Zv.; — stsl.
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 6
Dostopnost