Zadetki iskanja
Celotno geslo
NESSJ
cajg1
Prekmurski
SSKJ²
dvórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki ima dva kraka, roglja: dvoramni svečnik
♦ arhit. dvoramne stopnice stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti
ki ima dva kraka, roglja: dvoramni svečnik
♦ arhit. dvoramne stopnice stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti
Pravopis
SSKJ²
ênorámen -mna -o prid. (ē-ȃ)
ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik
♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti
ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik
♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti
Pravopis
SSKJ²
kandeláber -bra m (á)
1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber
// pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber
2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber
1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber
// pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber
2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
kandeláber -bra m
Svetokriški
lajhter m svečnik: de bi on kakor ena gorezha ſvejzha resfetil to temno pamet teh ludy, sa laihter tož. ed. je bil isvolil Chrish (III, 261) ǀ Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik, temuzh na Laihter tož. ed., de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) ǀ ga je bil poſtavil na laihter tož. ed. taiſte Cerkvi (III, 556) ← nem. Leuchter ‛svečnik’
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
SSKJ²
líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í)
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo
// ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove
7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenel
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo
// ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove
7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenel
- lijóč -a -e:
lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda
- lít -a -o:
liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
♦ grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
minarẹ̑t -a m
SSKJ²
orumenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel
postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel
- orumenèl in orumenél -éla -o:
orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo
Celotno geslo
Sinonimni
pásti1 pádem dov.
1.
zaradi izgube ravnotežja priti iz pokončnega ali višjega položaja na tla, zlasti v ležeči položaj
SINONIMI:
ekspr. butniti, ekspr. čikniti, ekspr. čofiti, ekspr. čofniti, ekspr. čofotniti, pog. flikniti, ekspr. lopniti, ekspr. omahniti, zastar. opasti1, pog. pogrniti, star. spasti1, ekspr. strmoglaviti, ekspr. štrbunkniti, ekspr. telebiti, ekspr. telebniti, ekspr. tleskniti, ekspr. treskniti, ekspr. tresniti, ekspr. treščiti, nar. trešniti, ekspr. zleteti, ekspr. zložiti se
2.
3.
GLEJ ŠE SINONIM: napasti1, napasti1, pripasti, vdati se, zaostati, zmanjšati se, znajti se
GLEJ ŠE: zvrniti se, zvrniti se, zrušiti se, zameriti se, prekiniti, ponižati se, poklekniti, omedleti, omedleti, omedleti, omedleti, omedleti, obupati, objeti, nasesti, jemati, aretiran, priti
GLEJ ŠE: zvrniti se, zvrniti se, zrušiti se, zameriti se, prekiniti, ponižati se, poklekniti, omedleti, omedleti, omedleti, omedleti, omedleti, obupati, objeti, nasesti, jemati, aretiran, priti
Pravopis
SSKJ²
posrebríti -ím dov., posrébril (ī í)
prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli
prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli
- posrebrèn -êna -o:
posrebren svečnik; notranje stene posode so posrebrene; od mesečine posrebreni vrhovi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 55
Dostopnost