Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
svét1 m (ẹ̑)
1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta
// nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi
2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet; to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta
// s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika / zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu
3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta; odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet
4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu; počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne
// tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav / ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom
5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni; izkrčiti svet; gorat, hribovit, raven, strm svet; kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet; močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet
// del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub
// tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča
6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet
7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet; organski in neorganski svet; proučevati rastlinski svet rastline; ribji, živalski svet; svet ptičev
// celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe
// celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij
8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet; intimni, izkustveni, nagonski svet; podzavestni, psihični svet; abstraktni svet domišljije
// nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet
9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet; kapitalistični, socialistični svet; moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev
10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel; svet kulture, politike; novosti v svetu znanosti in tehnike
11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet; mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina; moški, ženski svet moški, ženske / temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki / črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje / slovanski svet Slovani
12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet; bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah
13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral; sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta
// življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom
// življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta
14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu; to naj ostane skrito svetu; pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo
// ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje / pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi / cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt
● 
ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. svet se mu je sesul doživel je pretres zaradi nepričakovanega dogodka, ki je bistveno vplival na njegovo nadaljnje življenje; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih območij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju; onstranstvo; onostranstvo; ta svet zemeljska stvarnost kot kraj človekovega bivanja do smrti; tostranstvo; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta na vse strani; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje
♦ 
filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila
SSKJ²
svèt2 svéta m (ȅ ẹ́)
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: njenega sveta ni poslušal; prositi, vprašati za svet; pomagaj mu vsaj s svetom; dober, pameten svet / dajati svete
2. kolektivni organ upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: svet sprejema sklepe; izvoliti, razpustiti svet; petčlanski svet; član, predsednik sveta; sestanek sveta / fakultetni svet; hišni svet izmed stanovalcev izbran upravni organ; delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji / izvršni svet v socializmu izvršilni organ (republiške, zvezne) skupščine; mestni svet najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine;voljen organ v mestnih občinah z lastnimi statuti v stari Avstriji; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
3. izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje: o tem mora razpravljati še svet; sklicati svet / družbeni svet sestavljen iz predstavnikov družbe; filmski, gledališki svet; izdajateljski svet revije; potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov; strokovni, znanstveni svet
● 
tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku
♦ 
polit. državni svet predstavništvo posebnih interesov v slovenskem parlamentu; pravn. poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani; zgod. Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja
SSKJ²
svét3 -a -o prid., svetêjši (ẹ̑ ẹ́)
1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef / sveta brata Ciril in Metod
// ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v Pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. v zvezi Sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere: brati, razlagati Sveto pismo / Sveto pismo Nove, Stare zaveze
3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
// ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko / sveto število
4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena / kot vzklik o sveta preproščina
● 
ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
♦ 
med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica
    svéto stil. svetó prisl.:
    sveto obljubiti, trditi, verjeti; sveto živeti; biti sveto prepričan
     
    ekspr. za sveto ne bi mogel tega reči z vso gotovostjo
    svéti -a -o sam.:
    vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; družina je zanjo nekaj svetega
     
    rel. Najsvetejše posvečena hostija, sveto rešnje telo
Celotno geslo ePravopis
svét svéta svéto pridevnik
Celotno geslo Etimološki
svẹ̑t1 svetȃ m
Celotno geslo Etimološki
svȅt2 svẹ́ta m
Celotno geslo Etimološki
svẹ̑t3 svẹ́ta prid.
SLA 1
svet
Glej:
Celotno geslo Sinonimni
svét1m
1.
celota vsega, kar biva, obstaja
SINONIMI:
knj.izroč. stvarstvo, knj.izroč. vesoljstvo
2.
Zemlja z vsem, kar obstaja na njej
SINONIMI:
ekspr. zemeljska obla, ekspr. zemlja, knj.izroč. zemljekrog
3.
s prilastkom del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost, umeščenost, lastništvopojmovnik
SINONIMI:
4.
s prilastkom, ekspr. celota bitij, stvari, pojavov, kot jo izraža prilastek
SINONIMI:
knj.izroč. občestvo, knj.izroč. sfera, knj.izroč. stvarstvo
5.
s prilastkom, ekspr. ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
SINONIMI:
ekspr. druščina, ekspr. občestvo, ekspr. srenja
Celotno geslo Sinonimni
svèt2 svéta m
izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje
SINONIMI:
knj.izroč. konzulta, knj.izroč. posvetovalni zbor
GLEJ ŠE SINONIM: nasvet, svetovanje
GLEJ ŠE: vlada, svetovati
Celotno geslo Sinonimni
svét3 -a -o prid.
GLEJ SINONIM: dober1
Celotno geslo Sinonimni
svét4 -a -o povdk.
1.
vznes. izraža, da je kaj zaradi popolnosti, izjemnosti vredno najvišjega čaščenja, spoštovanja
SINONIMI:
knj.izroč. božanski, knj.izroč. božanstven
2.
komu/za koga ekspr. izraža, da ima kaj za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim
SINONIMI:
knj.izroč. paladij, knj.izroč. relikvija, ekspr. sveta stvar, ekspr. svetinja, knj.izroč. sveto2
Pravopis
svét1m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|
Pravopis
svét2 -a -o; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȇ) ~o bitje; ver. ~o rešnje telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi ~o Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|; poud. delati se ~ega |dobrega, pravičnega|; poud.: svet komu/čemu Ta stvar mu je ~a |ima zanj zelo veliko vrednost|; svet za koga/kaj Ta kraj je zanj ~ |ima zanj zelo veliko vrednost|
svéti -a -o (ẹ́) ver. ~ večer
svéti -ega m (ẹ́) vsi ~ in vsi svêti |praznik|
svéto -ega s, pojm. (ẹ́) odkriti kaj ~ega
svetóst -i in svétost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́) poud. ~ življenja |zelo velika vrednost|
Pravopis
svèt svéta m (ȅ ẹ́)
1. nasvet: poslušati ~; prositi, vprašati za ~
2. izvoliti ~; fakultetni, znanstveni ~
Celotno geslo Frazeološki
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
Pleteršnik
svę̑t, svę́ta, adj. heilig: sveta maša; svete podobe; sveto leto, das Jubiläumsjahr, das Ablassjahr; sveti večer, der Christabend; sveti dan, der Christtag; — vsi svéti, das Allerheiligenfest: o vseh svetih.
Vorenc
svet1 mF19, Americata ſveit pod nami, ta zheterti deil ſvitá; cosmographiaſvitá popiſſovanîe; cosmusſveit; finis terrarumkonez ſvitá; in hoc mundona tem ſveitu; mundus, -diſveit; orbis terrarumokrogloſt ſvitá, vus volen ſveit
Vorenc
svet2 mF12, consilio decerneres'ſvetom ſpoṡnati; consiliumſvit, ſvétovanîe; consulereſveitovati, ẛa ſvit vpraſhati; immaturum consiliumnagel ſvit, ne premiſhlen; inconsultò, inconsultèpres ſveita, pres pomiſhluvanîa; incolsultus, -a, -umneſveitovan, pres ſveita, ali ſveitovanîa; oraculum, -liBoṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu; pedarius, -rÿkateri v'ſvit k'nogam hodi: kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſe nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; pertractaremozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti; praerogativa, -aezháſt eniga, kateri v'poſveitovanîu pervo ṡhtimo ima, je v'mei temi drugimi pervi ṡa ſvit vpraſhan; tractareandlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati
Vorenc
svet3 mF2, consistoriumen duhovni ſvit, ali pravda: meiſtu kir ſe pravde darṡhè. Este:5; decuria, -aeen ſvit, ali kardelu deſſet moṡhy, enu zhiſlu od nyh deſſet
Število zadetkov: 71