Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Besedni red v slovenščini

Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

Primer:

  • Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.

Jezikovna
Glasovne premene: »vreči, vržem, vrgel sem«

Pozdravljeni, mi lahko pojasnite, zakaj je pri glagolu vreči toliko sprememb (črke č, ž, g: vreči, vržem, vrgel sem).

Jezikovna
Kako je bolje: »spraviti/vreči s« ali »iz tira«?

Je prav vreči oziroma spravitiiz ali stira?

Jezikovna
Kako je prav: »Mežakla« ali »Mežaklja«?

V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?

Jezikovna
Namenilnik glagola »iti«

Zanima me, ali obstaja stavek, v katerem se pojavi glagol iti v namenilniku?

Jezikovna
Namenilnik za glagolom »dati«

V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?

Jaz grem samo dat perilo prat(i).

Jezikovna
Povedkov prilastek ali povedkovo določilo?

Ali gre pri primeru: Sava je motna. (pri delu je motna) za povedek s povedkovim določilom ali za povedek s povedkovim prilastkom?

Jezikovna
Velelnik glagolov tipa »peci«

Zanima me, zakaj imajo glagoli, kot so leči, peči, reči, seči, striči, streči, teči v velelniku za 2. osebo obliko lezi, peci, reci, sezi, strizi, strezi, teci (in ne enako kot v nedoločniku).

Zakaj je torej Speci torto! in ne Speči torto!?

Gre le za to, da ne bi prihajalo do dvoumnosti? Vendar v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo nedoločniško obliko v velelniku.

Število zadetkov: 8