Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ekstremízem -zma m (ī) 
  1. 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma
    // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma
  2. 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas
SSKJ
gòn gôna m (ȍ ó) knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon: animalni goni v človeku; spolni gon; gon po obstoju, po samoohranitvi / ljubezen je močen življenjski gon gibalo
// želja, sla: sledil je svojemu gonu za slavo
SSKJ
gravitácija -e ž (á) 
  1. 1. fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase, težnost: teorija gravitacije
  2. 2. gospodarska, prometna usmerjenost k določenemu središču, teženje: gravitacija vasi k mestu
SSKJ
inklinácija -e ž (á) 
  1. 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost
    // razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost
  2. 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena
  3. 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
SSKJ
instínkt -a m (ȋ) 
  1. 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje / samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt samoohranitve / delati, storiti po instinktu
    // redko želja, sla: močen instinkt po uveljavljanju
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški, umetniški instinkt; instinkt za lepoto / zanaša se na svoj zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt
SSKJ
krepóst -i ž (ọ̑) 
  1. 1. raba peša moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike
  2. 2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti
  3. 3. zastar. moč, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost
    ●     šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen
    ♦     rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu
SSKJ
nagòn -ôna m (ȍ ó) 
  1. 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju: obnašanje živali vodijo nagoni; predati, prepustiti se nagonu; živalski nagoni v človeku / plodilni, spolni nagon; živalski nagon po obrambi, samoohranitvi / narediti kaj po nagonu
  2. 2. knjiž. želja, sla: imeti morilski, razdiralni nagon; nagon uveljavljanja / vzbudil se mu je nagon po bogastvu / stvariteljski nagon / ljubezen mu je bila močen nagon gibalo
SSKJ
težênje -a s (é) glagolnik od težiti: teženje k popolnosti; teženje za ciljem / teženje vasi k mestu
● knjiž. čutiti v sebi nenavadno teženje željo, hrepenenje; knjiž. idejno teženje dobe usmerjenost, usmeritev; knjiž. razdruževalna teženja razdruževalne težnje
SSKJ
uteléšati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način: v svojih delih pisatelj uteleša svoje estetske nazore / folklora uteleša ljudsko teženje po lepem / ponoči so se take misli in želje utelešale v podobe in privide
  2. 2. knjiž. upodabljati, predstavljati: utelešati dramske osebe / v obeh likih avtor uteleša svoje notranje protislovje
  3. 3. knjiž. prikazovati kako lastnost, kak pojav v določeni osebi: utelešati pogum v junakih romana
    // imeti to, kar izraža določilo, v zelo veliki meri: v sebi je utelešal nekakšno plemenito ravnotežje / za otroke je oče utelešal vso modrost
SNB
užitkárjenje -a s (á) ekspr.
teženje za uživanjem, užitki: V parku je precej bazenov in plaž s privlačnim drobnim peskom, ki z malo domišljije spominjajo na užitkarjenje pod tropskim soncem E ↑užitkáriti
SNB
užítkarskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ekspr.
ki se nanaša na teženje za uživanjem, užitki: užitkarsko poležavanje; užitkarsko popotovanje; Atene so poskrbele za užitkarsko kulturno poletje z zmagovalno kombinacijo vrhunskih grških in svetovnih umetnikov E ↑užítkar
SSKJ
vzgòn vzgôna m (ȍ ó) 
  1. 1. sila, ki deluje na telo v tekočini ali plinu v smeri navzgor: zaradi vzgona je telo v vodi lažje; delovanje vzgona / vzgon letalskega krila
  2. 2. knjiž. teženje dvigniti se na višjo stopnjo: izgorevati v ustvarjalnem vzgonu; človek brez vzgona / vzgon k sreči, svobodi / vzgon srca
Število zadetkov: 12