Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola
1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen
2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bežeči -ega (bežeči, bežoči, bejžoči) posamostaljeno
kdor se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeči
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
br̀ščas prisl. bržčas, najbrž: brscsazs KOJ 1833, 44; ka bi sze brscsasz i zgoudilo da nebi pravo KOJ 1845, 58; Brscsasz bi nema tema boj vövdaro KOJ 1848, 33
Celotno geslo eSSKJ16
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu
Celotno geslo eSSKJ16
deset2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole
izraža število 10; SODOBNA USTREZNICA: deset
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 39 delih
TERMINOLOGIJA: deset božjih zapovedi / deset besede
Celotno geslo eSSKJ16
enajst1 -ih (enajst, anajst, edanajst) in nesklonljivo, posamostaljeno
1. skupina enajstih oseb
2. enajsta ura
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo Pohlin
kalnost [kálnost] (kolnost, kovnost) samostalnik ženskega spola

kalnost, tema

Prekmurski
kmìca -e ž tema: Zemla je bila puſztna ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; poſztánola je kmicza po czejloj zemli KŠ 1771, 153; Tenebrae Kmicza KMK 1780, A7; ka je kmicza poſztánola po vſzoj zemli KM 1796, 110; Ke ſzo vlámpaſe ſzvoje olia vzelé brezi kmicze BKM 1789, 395; ino liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; Tak se nebojim niti vu kmici, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; pren. Csi je záto ta ſzvetloſzt, ſtera je vtebi, kmicza, ta kmicza kelika bode KŠ 1771, 19; Preisla je grejhov kmicza BKM 1789, 97; vto veliko globokoucſo te kmicze ino témnoſzti TF 1715, 4; ſteri je váſz ſzkmicze pouzvao vu csüdno ſzvetloſzt ſzvojo KŠ 1754, 104; nego bole etak je nyegova cſiſztoucsa i popolnoſzt zkmicze poſztávlena KŠ 1771, A3a; On boj Vszem voj Z-dusne kmicze KOJ 1848, 10; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſzvetloſzt KŠ 1754, 121; I toga nehaſznovitoga ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; Kmiczo razegnyáva BRM 1823, 8; kteri vu kmiczi etoga ſzveita goſzpodüio SM 1747, 27; Bo'zega miloſztivnoga licza, vu kmiczi bodoucſi, ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo KŠ 1771, 12; Gde je ta ſmrt? Vu mokaj, Vinejsnyi kmiczaj KŠ 1754, 144
Prekmurski
kmìčnost -i ž tema, mrak: Dobis i ti groba kmi-csnoſzt BRM 1823, 247; Vu kmicsnoſzti szmo bili, i blodili BRM 1823, 14; csi ona szkresena nede z-kmicsnoszti vnouge vöpelala KOJ 1833, III
Celotno geslo Megiser
megla -e samostalnik ženskega spola
Svetokriški
mrak -a m mrak, tema: v' umraku +mest. ed. tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti (II, 190)
Svetokriški
obljubiti -im dov. obljubiti: kaj pomaga v's. karstu G: Bogu oblubit nedol. njegove s. sapuvidi dershati ǀ oblubem 1. ed., perſeshem, inu ſe saveshem de nikuli nebom vezh shkode dellal ǀ vam oblubem 1. ed. de bote oſdravili ǀ vam oblubim 1. ed. karkuli shelite ǀ ym oblubin 1. ed., de ſe nebodo Kaſali ǀ poprej kakor roko dash, inu oblubish 2. ed. eniga sa mosha, ali eno ſa sheno vſeti, imash veliku rezhy premislit ǀ ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi 3. ed. dati ǀ ym oblubi 3. ed. eniga Angela ſa Variha dati ǀ Dohtar oblubi 3. ed. de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ tema duema neoblubi +3. ed. ǀ Aku vy oblubite 2. mn., de hozhete poſehmal tihu, smyrom ſtati ǀ Lushti tiga ſvejta veliku veſſelje zhloveku oblubio 3. mn., vener mozhnu zhloveka ranio ǀ ſim oblubil del. ed. m vasho molitvo ushlishat ǀ ſte bily oblubili del. mn. m, ali nej ſte dershali ǀ Moje Neveſte te karshene dushe … ſo meni skuſi Sveti kerſt Viero oblubile del. mn. ž
Pleteršnik
pę̑č, -ȋ, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.-Mik., Fr.-C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.-C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.-C.; prim. 1. peča 2).
Prekmurski
pomágati -am nedov.
1. pomagati komu pri delu ali v težavah: Ki nam vu potrejbcsini pomága, on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; csi pomágamo KŠ 1754, 74; Lehko konecz vzemes ſztrasen, Sto de ti pomágo BKM 1789, 409; hodi v-Maczedonio i pomágaj nám KŠ 1771, 391; nego ga pomágajmo KŠ 1754, 35; zvün toga z-obcsinſzkim tálom pomágajmo edna drügoj KM 1790, 88; pomágajte potézenoga KŠ 1754, 210; mo'zjé Izraelſzki, pomágajte KŠ 1771, 409; nego kaibi nyega pomágali TF 1715, 15; da bi prisli, i pomágali bi nyim KŠ 1771, 179; Povej ji záto, naj mi pomága KŠ 1771, 205; Naj mi naſſega bli'znyega pomágamo KŠ 1754, 41; More biti ga je pomágao vu vcsenyej KŠ 1771, 662; dönok je drüge vu potrejbcſini pomágao KM 1796, 70; csi je nevolne pomágala KŠ 1771, 640; i na obcſinſzko dobro ſzo nikaj nej pomágali KM 1790, 78
2. pomagati komu iz stiske: Ni té ſzto ti ne haſzni, Csi ſzi ti ſcsés pomágati KŠ 1754, 257; Ár, vu kom je on trpo ſzkusávani, vtiſztom more i onim, ki ſze ſzküsávajo, pomágati KŠ 1771, 675; ár ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Boug pomága KŠ 1754, 124; i Düh navküp pomága naſoj nemocsnoſzti KŠ 1771, 466; Blagoszlov naj nám dá, Vdeli nász pomága BKM 1789, 6; Na ſtero nám pomágai naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; Pomágai meni za tvoie dobrote vollo ABC 1725, A8a; Pomágai mi, da mi ſze Vöra ne poménka SM 1747, 58; Na ſtero náſz pomágaj nas drági Otsa nebeſzki KŠ 1754, 156; Na tvo diko náſz pomágaj BKM 1789, 295; Düse nase k-Tebi zmágaj, V-Nebeſzko diko pomágaj BRM 1823, 81; Pomágaj goszpodne TA 1848, 9; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Zdobroutami ga je prigledno i pomágo BKM 1789, 96
pomágati se -am se pomagati si: s tema zoboma se [mrož] po lédi na prej pomága AI 1878, 20; Vu ſz hiſtvi bodoucſi: naj ſze [bližnjemu] pomágajo KŠ 1754, 220
pomagajóuči tudi pomagajóči -a -e pomagajoč: Dozdaj szam trplivo csakao te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; Pomágajôcsa vrêmena-rêcs AIN 1876, 45; Naj i vi podáni bodete tákſim i vſzákomi pomágajoucsemi KŠ 1771, 526; Pomágajoucsi i vi zmolitvov za náſz KŠ 1771, 530; jeli nega eti zadoszta pomágajôcsi rôk KAJ 1870, 130
pomágavči -a -e pomagajoč: Pomágavcsi eden ovoga, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1
pomágani -a -o podpiran: Bethlen od Törkov napihani, i pomágani KOJ 1848, 92; Nikica je od rusza pomágani AIP 1876, br. 6, 7; hercegovinancom csi tô ne vcsinijo, na dale pomágani AIP 1876, br. 2, 6
Pleteršnik
prepásti, -pádem, vb. pf. 1) hindurchfallen, durchsinken, Cig.; — 2) an gutem Aussehen abnehmen, verfallen, V.-Cig.; — sich vor Schrecken entfärben, sich entsetzen, Cig., Jan.; tudi: p. se, Cig., C., Levst. (SlN.); — prepaden, angegriffen, bestürzt, Cig.; — 3) verloren gehen: plača mi je prepala, Svet. (Rok.); — 4) überraschen, Z.; tema nas prepade, Škrb.; — befallen (von Affecten), Cig.; žalost prepade človeka, Škrb.
Pleteršnik
rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen (germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.-C.; = r. sv. Petra, ogr.-C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
Svetokriški
smiliti se -im se nedov. smiliti se: tardimu kamenu bi ſe bil imel ſmilit nedol. ǀ gvishnu ti ò moj Bug ſe meni ſmilish 2. ed. ǀ v'ſerzi ſe njemu ſmili 3. ed. ta reuni greshni zhlovik ǀ Ali Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili 3. ed. ǀ Ah de ſe Bogu Smili 3. ed. ǀ Oh koku ſe vy meni ſmilite 2. mn. ǀ Meni ſe lety ludje v' ſerzi ſmilio 3. mn. ǀ Ah ſmiliſe vel. 2. ed. Bogu zhes naſs ǀ Pride en samaritan, ga vidi, ſe je njemu v'serci ſmilil del. ed. m ǀ ſe je mozhnu Christuſu smilil del. ed. m ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu del. ed. m tema duema ǀ Meni ſe ſmila del. ed. m taista uboga Mati ǀ tardimu caminu ſe bo ſmilila del. ed. ž ǀ ſo ſe njemu ſmilili del. mn. m V zgledu z velelniško obliko je morda odpadel vzglasni u-, tako da ta lahko spada k → usmiliti se.
Pleteršnik
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
Svetokriški
tadva tedve zaim. tadva: ta dua im. dv. m ne laſheta, inu negolufata ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu tema daj. dv. duema ǀ she nej ſo ludje sa ta dua tož. dv. m greha snali ǀ Edn mej tima dvema or. dv. umerje ǀ de S. Peter je bil taku terd, inu oſter s' tema duema or. dv.
Pleteršnik
ták, adj. so beschaffen, solcher; taki-le so! so sind sie! v takem, bei solchem Wetter, C., jvzhŠt.; taka je na svetu, so geht es in der Welt; taka tema je bila, da nikdar takega, Jurč.; po tem takem, unter solchen Umständen, folglich.
Število zadetkov: 38