Zadetki iskanja
Vorenc
obrezovati nedov., F4, averuncare, terte obréẛovati; palmes subsidiarius, ena mladiza, katera ſe puſty na terti, kadar ſe obréṡuje; vinitoria falx, noraṡ, vinik ṡa terte obréṡovati; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
Vorenc
grebenica ž, F4, germen, -nis, mladiza, odraſlek, veya, grebeniza, zeip, ṡelenîe; vitiarium, -rÿ, en vinograd, enu meiſtu, na katerim ſe vinṡke terte ṡkupai ṡaſajajo, grebenyz jama, ali jama ṡa terte, inu ṡa grebenize; vitisator, kateri vinṡke terte ẛady, ali grebenize poklada
Vorenc
trta1 ž, F87, desecare vitem, terto obréṡati; novelletum, -ti, en nou vinṡkih tert ſadeṡh; oculati, ozhes ṡtikanîe per vinṡkih tertah; palmes, -tis, mladiza na vinṡki terti; propagare vites, terte pogrobati; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
Vorenc
črvič m, F9, ascarides, ty maihini zhervizhi v'trébuhu; clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; pistrinaria, pezhniza: tudi en zhervizh v'moki; teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi; vermiculus, -li, en zhervizh; volucra, -ae, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida; volvox, -cis, en trave zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje
Vorenc
kateri zaim., F1457, clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ignoscens, kateri odpuſty; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; mola uterina, enu neṡhtaltnu meſſu, kateru v'maternizi raſte; pecator, -oris, myrnik, kateri myr déla; persuastrix, -cis, katera pregovarja; praecedens, kateri naprei grè; quinam homo? kateri je vſai taiſti zhlovik; quocum, s'katerim; quod, kateru, ṡatú, de; retinaculum, -li, ſléhernu orodje, s'katerim ſe kai vṡdiguje; salarius, -rÿ, kateri ſul, ali ſlane rizhy predaja; ſeſsor, -oris, kateri sedy; somniosus, -a, -um, katerimu ſe vſeṡkuṡi ſanîa; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
Vorenc
oči2 ž mn., F5, bigemmis, mladiza, ali terta s'dvéma ozheſma; oculati, ozhes ṡtikanîe per vinṡkih tertah; orbi palmites, mladize pres ozhes, ſleipe mladize vinṡke terte; palmes orbus, en odraſtik pres ozhès; trigemmis, ene vinṡke terte ſhiba s'tremi ozhmy
Vorenc
pero1 s, F3, bupleoros, enu ẛeliṡzhe dvei pedy viſſoku raſte, s'doſti dolṡimi pereſſi; ceraria, enu ẛeliszhe s'enim pereſſam; pampinus, -ni, ene vinṡke terte perú, ena terte mladiza s'lyſtjam rèd
Vorenc
položenje s, F3, insolatio, -onis, na ſonzu ſuſhenîe, na ſonze poloṡhenîe; propagatio, tú poloṡhenîe te mladize, ali terte, reſproſtrenîe, perrejenîe; propago, -nis, mladiza, ene ſtare terte poloṡhenîe, de nove mladize poṡhene
Vorenc
red prisl., F4, complantatus, s'nym rèd ẛaſajen; pampinus, -ni, ene vinṡke terte perú, ene terte mladiza s'lyſtjam rèd; simul, ṡkupai, rèd; vini radix, terta katera is korenine[!] ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi
Vorenc
rezač m, F3, pastinator, kopázh, en reṡázh; putator, -oris, reṡázh v'vinogradi, ali kateri drevje kleiſti; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
Vorenc
spred prisl., F7, â fronte, et â tergo, od ſpréd, inu od ẛadai; ante, pred, ẛpréd, ẛpredai; praeruptus, -a, -um, ſpreid ſtren; valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami naroṡen hodi; varicare, ṡpréd s'nogami naroṡen hoditi; volucra, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida; volvox, -cis, en trave zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje
Vorenc
rasti nedov., F107, adolere, raſti, ſe gmèrati; alescere, gmèrati, raſti; arbores maritatae, drevje na katerim vinske terte raſtejo; crescere, raſti, gori jemati; decrescere, doli raſti, giniti; dentiens, katerimu ẛobè raſteo; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; increbrescere, raſti, ali zhe dle li vekſhe perhajati; ingravescit annona, draginîa raſte; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; nucetum, -ti, vert, ali meiſtu kir oréhi raſtejo; pullulare, gori raſti, vun raſti, ſe ṡeleniti; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; vinetum, -ti, terſtje, kir vinṡke terte raſteo
Vorenc
buča1 ž, F7, bryonia, en koren od pluszha, ali divja buzha; colocynthis, -dis, coloquint, divja buzha; cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe; cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; hedera, buzha. Jonae 4.v.6; superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na buzhah; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh[!]
Vorenc
deblo s, F8, caudicalis, caudicarius, s'eniga debla eniga driveſſa, ali is debelih ẛhaganiz ſturjen; juniculus, -li, tú ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinṡke terte; monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben; sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; stirpescere, per deblu oſtati, inu na daile ne raſti; stirps, -pis, ſtablu, deblu, korenina; truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada
Vorenc
grunt2 m, F15, cardolitium, grunt eniga ṡveſtiga tovariſha; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe, s'vunai méſta; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; poſseſsio rei immobilis, ſtanovitni grunti, grunti; pradium, -dy, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; solum subactum, en dobru délan grúnt; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil; superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſteṡajo; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra, s'perpuṡzhenîam tega gruntniga goſpuda; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je l00 ſhulinou dolg, inu ſhirok; vinealis, -le, vinogradṡki, dober grunt ṡa vinograde
Vorenc
ličje s, F3, capistrare, vèẛati s'lizhjam, ali s'drugo travo; capistrum, lizhje ẛa terte vèẛati; cortices arboribus detracti, lizhje
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ličje s, liber, lika, lizhje
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ličje s, liber, lika, lizhje
Vorenc
listje s, F18, anaglyphum, enu déllu s'ſhtikanîam, v'podobi tega lyſtja, na drevju réẛanîe; cadunt folia, lyſtje lety, pada; coma, kita, zhuf, liſtje na drevju; comans, -tis, comatus, tudi kar doſti lyſtja ima; elata, -ae, palmovu listje. Cant:6; folia arborum, lyſtje od drevja; folia caduca, lyſtje padezhe; foliaceus, -a, -um, s'lyſtja; foliosus, -a, -um, polhen pèrja ali lyſtja; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; lotus, vel lotos, -ti, enu drivu, s'lyſtjom, ali s'perjom, kakòr koprivize; palmes pampinarius, mladiza ſi ſamim lyſtjam; pampinare, terte v'vinogradi pleiti, liſtje prèzh metati; pampinosa vitis, terta vinṡka polhena lyſtja; pampinus, -ni, ene terte mladiza s'lyſtjam rèd; quisquiliae, -arum, pleive, prémki, ozhinki, pomie, lyſtje, inu kar nyzh ne vela; sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja, ſhum tega lyſtja
Vorenc
ljudski prid., F10, aeruscator, ludy golufnik, ludski, ali ludy goluf; aes alienum, ludski danarÿ, dolg; alienus, alienigena, alienigenus, en ptuji, ludski, neẛnan; alophilus, en neẛnani, inu ẛalublenyk v'ludske rizhy; coenipeta, kateri rad grè k'ludṡki vezherji; conflare aes alienum, ludṡku blagú ṡadjati; res aliena, vkradenu blagú, ludṡka reizh; superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſtreṡajo; usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; usufructus, -ctus, ludṡkiga vṡhivanîa s'dopuṡzhenîem
Vorenc
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč
Vorenc
mladica ž, F47, bigemmis, mladiza, ali terta s'dvéma ozheſma; focaneus palmes, taiſti verſhizhek v'mei dvéma mladizama na vinṡki tarti; inoculare, mladize ṡaſajati, mladize notar polagati, pogrubati; orbi palmites, mladize pres ozhes, ſleipe mladize vinṡke terte; palmes, -tis, mladiza na vinṡki terti; planta, -ae, mladiza, odraſtek, saſajeniza; spatula, mladiza, ali veya palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4; surculus, -li, zeip, zeipika, odraſelk, mladiza
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost