1. kdo; (okoli koga), koga tesno obdajati; SODOBNA USTREZNICA: stiskati
2. ekspresivno, kdo; kogatož., (s čim) povzročati, da je kdo v neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: stiskati, tlačiti
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
drengati -am (drengati, drejngati) nedovršni glagol
Celotno geslo
eSSKJ16
drengati se -am se (drengati se, drejngati se) nedovršni glagol
1. kdo; na koga, po čem tesno, močno se približevati komu; SODOBNA USTREZNICA: gnesti se, drenjati se
2. kdo; h komu vsiljivo si prizadevati pridobiti naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: siliti se
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Pleteršnik
Svetokriški
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Svetokriški
lesti lezem nedov. lesti: ena muha lejse 3. ed. pò tvojm obraſu ǀ yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse 3. ed. ǀ takorshni ludje ſo kakor kazhe katere po semli leiseio 3. mn. ǀ tajſte shivali, katere po semli lesejo 3. mn., inu veliku nouh imaio ǀ Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham po semli lejsla del. ed. ž
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
prijéti prímem dov.
1. prijeti, narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: Gda jo je vö potégno, mogao jo je Ferencz prijéti KM 1790, 38; ka ga [ježa] ne morejo brez ranjenja prijéti AI 1878, 10; I prime rokou te deklicske KŠ 1771, 117; ſteroga küsnem, té je, primte ga KŠ 1771, 90; I prijo je rokou toga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Oni ſzo ga pa prijali i zdrli KŠ 1771, 139; pren. Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1
2. prejeti, postati deležen česa: da bi mogli naſſ vſzakdenésnyi kruh prieti TF 1715, 28; Kakda ga pa moremo priéti KŠ 1754, 168; Vnougim dás ſzvoj krüh tam priéti BKM 1789, 360; Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Csi ſzi vecs ti prijao dobra KM 1783, 289; Komaj je Stevan III. koróno na szvojo glávo prijao KOJ 1848, 29; Csi ſzmo kaj prevecs kſzebi, Nevrejdno prijali BKM 1789, 359; pren. doklen deſch na nyou prime SM 1747, 28; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Primi ſzpouvid mojo KMK 1780, 105; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; Toga krála primte Pomoucs BKM 1789, 12; naj prime vſzákſi, ka je po tejli csinio KŠ 1771, 537; ſtera ſzem 'znyegovi obioni rouk prijao KŠ 1754, 180; náz kſzebi gori priau vu nebeſzko kraleſztvo TF 1715, 30; Kaj je iſztina opominanye rad prijao KŠ 1771, 543
3. sprejeti, narediti, da kdo kam pride: neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; I kikoli ne primejo váſz KŠ 1771, 118; eto Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primte náſz KŠ 1771, 540; liki angyela Bo'zega ſzte me prijali KŠ 1771, 565; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Ár ſzo po tom niſteri neznajoucs angyele prijali na ſztán KŠ 1771, 696; nego szo Vogri národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; ino me kſzebi primi SM 1747, 69; Primi me gori tvojga KŠ 1754, 246; pren. Angele, ki nyegovo Düſso primeio SM 1747, 64; ár ne primejo tvojega ſzvedouſztva od méne KŠ 1771, 412; Tecsáſz oni ne pojdo, Dokecs Dühá ne prim’o BKM 1789, 110; vu tvoje Nebeszko Králesztvo primi KM 1783, 66; Mili Zvelicsiteo! Primi mojo düso KOJ 1845, 127; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848, 1; zapovej tvojim Sz. Angyelom, naj jo primejo KŠ 1754, 244; Záto te jaſz neſcsem 'ze od ſzébe vrcsi, Da ſzem te kſzebi prijao BKM 1789, 337; ali Boug je nyidva ſzprejcsanya gori prijao KM 1796, 7; gda bi ſze povrno Jezus, gori ga je prijalo to lüſztvo KŠ 1771, 195
4. dojeti, razumeti: Ki more prijéti, naj prime KŠ 1771, 62; ki nyegove reicsi neſcheio priéti SM 1747, 80
5. spočeti: Primi vu utrobe, Ti ſzina Bo'zega BKM 1789, 17; vu grejhi je prijéla mené KM 1783, 167; Dejva vutrobi priéla BKM 1789, 26
prijéti se prímem se
1. lotiti se: ki sze prime jezika vcsiti KOJ 1833, 114; nego sze li primi vcsiti kak nájprvo KOJ 1833, XVII–XVIII
2. prijeti se, zapomniti si: Veszeli me, gda koli sze vasega szrczá prime, ka z-mojega szrczá pride KOJ 1845, 89; Prijéla ſze je pa nyih ta rejcs Sz. Petra KM 1796, 118
3. zboleti: Med sztou lüdih jih nej pét bilou, sterih sze nebi prijéla KOJ 1845, 117
4. biti spočet: Vu cſiſztoucsi ſze on prije BKM 1789, 3
prijéči -a -e ko je prijel: I priſztoupivſi gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105
prijémši -a -e ko je sprejel: ka ráj dolizahválijo, kak bi szvojga národa, prijémsi tákso pogodbo, na lagojo pot posztavili AIP 1876, br. 5, 2
príjavši tudi príavši -a -e
1. ko je sprejel: To lüſztvo I prijavſi je kſzebi gúcsao nyim je KŠ 1771, 197
2. ko je prijel: za rokô jo prijavsi KAJ 1870, 71; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348
3. ko je ujel: I delavci prijavſi ſzluge nyegove, niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70
prijéti -a -o spočet: Vu hüdoubi ſzam jasz prijét’ KM 1783, 166
1. prijeti, narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: Gda jo je vö potégno, mogao jo je Ferencz prijéti KM 1790, 38; ka ga [ježa] ne morejo brez ranjenja prijéti AI 1878, 10; I prime rokou te deklicske KŠ 1771, 117; ſteroga küsnem, té je, primte ga KŠ 1771, 90; I prijo je rokou toga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Oni ſzo ga pa prijali i zdrli KŠ 1771, 139; pren. Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1
2. prejeti, postati deležen česa: da bi mogli naſſ vſzakdenésnyi kruh prieti TF 1715, 28; Kakda ga pa moremo priéti KŠ 1754, 168; Vnougim dás ſzvoj krüh tam priéti BKM 1789, 360; Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Csi ſzi vecs ti prijao dobra KM 1783, 289; Komaj je Stevan III. koróno na szvojo glávo prijao KOJ 1848, 29; Csi ſzmo kaj prevecs kſzebi, Nevrejdno prijali BKM 1789, 359; pren. doklen deſch na nyou prime SM 1747, 28; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Primi ſzpouvid mojo KMK 1780, 105; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; Toga krála primte Pomoucs BKM 1789, 12; naj prime vſzákſi, ka je po tejli csinio KŠ 1771, 537; ſtera ſzem 'znyegovi obioni rouk prijao KŠ 1754, 180; náz kſzebi gori priau vu nebeſzko kraleſztvo TF 1715, 30; Kaj je iſztina opominanye rad prijao KŠ 1771, 543
3. sprejeti, narediti, da kdo kam pride: neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; I kikoli ne primejo váſz KŠ 1771, 118; eto Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primte náſz KŠ 1771, 540; liki angyela Bo'zega ſzte me prijali KŠ 1771, 565; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Ár ſzo po tom niſteri neznajoucs angyele prijali na ſztán KŠ 1771, 696; nego szo Vogri národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; ino me kſzebi primi SM 1747, 69; Primi me gori tvojga KŠ 1754, 246; pren. Angele, ki nyegovo Düſso primeio SM 1747, 64; ár ne primejo tvojega ſzvedouſztva od méne KŠ 1771, 412; Tecsáſz oni ne pojdo, Dokecs Dühá ne prim’o BKM 1789, 110; vu tvoje Nebeszko Králesztvo primi KM 1783, 66; Mili Zvelicsiteo! Primi mojo düso KOJ 1845, 127; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848, 1; zapovej tvojim Sz. Angyelom, naj jo primejo KŠ 1754, 244; Záto te jaſz neſcsem 'ze od ſzébe vrcsi, Da ſzem te kſzebi prijao BKM 1789, 337; ali Boug je nyidva ſzprejcsanya gori prijao KM 1796, 7; gda bi ſze povrno Jezus, gori ga je prijalo to lüſztvo KŠ 1771, 195
4. dojeti, razumeti: Ki more prijéti, naj prime KŠ 1771, 62; ki nyegove reicsi neſcheio priéti SM 1747, 80
5. spočeti: Primi vu utrobe, Ti ſzina Bo'zega BKM 1789, 17; vu grejhi je prijéla mené KM 1783, 167; Dejva vutrobi priéla BKM 1789, 26
prijéti se prímem se
1. lotiti se: ki sze prime jezika vcsiti KOJ 1833, 114; nego sze li primi vcsiti kak nájprvo KOJ 1833, XVII–XVIII
2. prijeti se, zapomniti si: Veszeli me, gda koli sze vasega szrczá prime, ka z-mojega szrczá pride KOJ 1845, 89; Prijéla ſze je pa nyih ta rejcs Sz. Petra KM 1796, 118
3. zboleti: Med sztou lüdih jih nej pét bilou, sterih sze nebi prijéla KOJ 1845, 117
4. biti spočet: Vu cſiſztoucsi ſze on prije BKM 1789, 3
prijéči -a -e ko je prijel: I priſztoupivſi gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105
prijémši -a -e ko je sprejel: ka ráj dolizahválijo, kak bi szvojga národa, prijémsi tákso pogodbo, na lagojo pot posztavili AIP 1876, br. 5, 2
príjavši tudi príavši -a -e
1. ko je sprejel: To lüſztvo I prijavſi je kſzebi gúcsao nyim je KŠ 1771, 197
2. ko je prijel: za rokô jo prijavsi KAJ 1870, 71; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348
3. ko je ujel: I delavci prijavſi ſzluge nyegove, niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70
prijéti -a -o spočet: Vu hüdoubi ſzam jasz prijét’ KM 1783, 166
Svetokriški
spranjica -e ž odprtinica, špranjica: ſe odpre ena ſprainiza im. ed. nye pozhutikou ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala v' ſvoim zholni, v' katerem je bila ena maihina ſprainza im. ed. ǀ od ene kapelze, od ene ſprainize rod. ed., od eniga hudiga pogleda ǀ ſe nejſta pofliſſala sprainizo tož. ed. samashiti ǀ zhe puſtj, odperto eno ſprainizo tož. ed. ſvojh pozhutikou ǀ prezej yszhe eno teſno ſpranizo tož. ed. ter s'kusi taisto lejse → izprašati
Svetokriški
spranjica -e žodprtinica, špranjica: ſe odpre ena ſprainiza im. ed. nye pozhutikou ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala v' ſvoim zholni, v' katerem je bila ena maihina ſprainza im. ed. ǀ od ene kapelze, od ene ſprainize rod. ed., od eniga hudiga pogleda ǀ ſe nejſta pofliſſala sprainizo tož. ed. samashiti ǀ zhe puſtj, odperto eno ſprainizo tož. ed. ſvojh pozhutikou ǀ prezej yszhe eno teſno ſpranizo tož. ed. ter s'kusi taisto lejse
Pleteršnik
stəkníti 2., -táknem, vb. pf. zusammenstecken, zusammenfügen, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; s. deske po spahu (spehu), Cig.; tesno staknjeni zaboji, gut schließende Kisten, DZ.; — = na hitro kaj sešiti, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); — s. se, zusammenfallen (von Linien, math.), Cig. (T.).
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
stláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zusammenstopfen, zusammenpferchen, zusammendrängen; veliko oblačila s. v škrinjo; veliko ljudi s. v tesno sobo; — 2) hineinstopfen: zamašek v steklenico s, den Pfropf in die Flasche zwingen; — 3) durch Treten zerdrücken: s. grozdje, die Trauben austreten, Cig.; s. glino, den Thon abtreten, Cig.; — festtreten, placken, Cig.
Pleteršnik
tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
Svetokriški
tesen -sna prid. tesen: Na mejſti lete tesne rod. ed. ž kamberze ǀ yszhe eno teſno tož. ed. ž ſpranizo ǀ v' tem teſnem mest. ed. m Kloshtru ǀ venem teſnim mest. ed. m grobu leshish ǀ ſo taku teſne im. mn. ž/s urata katere pelleio v' Nebeſſa ǀ nekadai ludje ſo sydali majhine, inu teſne tož. mn. ž hishe
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
tiščati se [tíščati se] ali [tiščáti se tiščím se] nedovršni glagol
biti tesno ob kom, čem; tiščati se
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
zategniti [zategnīti zatẹ́gnem] dovršni glagol
zategniti, tj. s potegom narediti, da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati
Svetokriški
zavijati se -am se nedov. zvijati se: Ta kazha, kadar samerka de nje kosha taku tarda rata, de ſe nemore vezh po ſvoij navadi saviti, prezej yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse, to ſtaro tardo kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia 3. ed. (I/2, 200)
Število zadetkov: 19
Dostopnost