Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
decrescendo [dekrešéndo] prisl. (ẹ̑)
glasb., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo
    decrescendo -a m
    postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom
SSKJ²
dostáviti -im dov. (á ȃ)
1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali
2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega
    dostávljen -a -o:
    pravočasno dostavljeno blago
SSKJ²
jécati -am nedov. (ẹ̄)
1. jecljati: po nesreči je začel jecati; močno jeca / jecati iz zadrege, od strahu
2. dajati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: brisala si je oči in komaj slišno jecala / ekspr. v dolini so jecali streli
    jecáje :
    jecaje govoriti, vprašati
    jecajóč -a -e:
    jecajoče besede
SSKJ²
potíšati -am dov. (ȋ)
1. postati tih, tišji: govorjenje je potišalo; brezoseb. v dvorani je potišalo
2. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: potišati glas, jok / potišati radio / potišati otroke pomiriti, umiriti
3. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: potišati jezo; razburjenje se je potišalo
    potíšan -a -o:
    govoriti s potišanim glasom; potišano šumenje morja
SSKJ²
pritíšati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da postane kaj manj glasno, tišje: pritišal je glas, ko jo je prosil za sestanek; pritišati jok / pritišati pogovor
    pritíšan -a -o:
    pritišan smeh; pritišano petje; prisl.: pritišano govoriti
SSKJ²
stíšati -am dov. (ȋ)
narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti
    stíšati se 
    1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje
    2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala
    stíšan -a -o:
    vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti
SSKJ²
stišávati -am nedov. (ȃ)
delati, da postane kaj tiho, tišje: stišavati glas
    stišávati se 
    postajati tih, tišji: jok se polagoma stišava
SSKJ²
stiševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da postane kaj tiho, tišje: stiševati glas
    stiševáti se 
    postajati tih, tišji: pogovor se je stiševal
SSKJ²
tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í)
1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki
2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter
3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna
// ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril
4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč
5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja
6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje
7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe
8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor
9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem
10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo
    tího prisl.:
    tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
    ●     ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
    ♦     glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
    tíhi -a -o sam.:
    na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
SSKJ²
tíšati -am nedov. (ȋ)
1. delati, da postane kaj tiho, tišje: tišati glas, jok / tišati radio / nekdo ga je tišal; tišati otroke pomirjati, umirjati
2. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tišati bolečino, jezo, žalost
    tíšati se 
    postajati tih, tišji: petje se je tišalo; brezoseb. zunaj se tiša
SSKJ²
upéhati -am dov. (ẹ̑)
s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti: upehati konja / pot ga je upehala
    upéhati se 
    zaradi teka, hitre hoje težko dihati, občutiti utrujenost: tekel je za njim, dokler se ni upehal; upehati se po stopnicah / ekspr. duševno se upehati
    ●     ekspr. boben se je upehal bobnanje je postalo počasnejše, tišje
    upéhan -a -o:
    ves upehan se je zgrudil na stol; upehan od hitrega plesa, teka; upehana žival; sam.: pomagati upehanim
SSKJ²
utíšati -am dov. (ȋ)
1. narediti, da postane kaj tiho, tišje: utišati glas, jok, stopinje; utišati pogovor / utišati motor, radijski sprejemnik / utišati otroke pomiriti
// narediti, povzročiti, da kdo preneha govoriti: utišati koga z ostro besedo, s pestmi; hotel je spregovoriti, pa so ga utišali / ekspr. utišati politične nasprotnike onemogočiti / ekspr. utišati (si) vest
2. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: utišati bolečino, nemir; utišati svoja čustva; vihar se je utišal
● knjiž. utišati nerede pomiriti; ekspr. utišati si lakoto potešiti
    utíšati se 
    postati tih, tišji: glasovi so se utišali; ploskanje v dvorani se je utišalo / proti polnoči se mesto utiša
    utíšan -a -o:
    utišan korak; utišana glasba, utišana želja
SSKJ²
utiševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da postane kaj tiho, tišje: podstavek utišuje ropot stroja
SSKJ²
zajécati -am dov. (ẹ̄)
1. zajecljati: otrok je zajecal / zajecati iz zadrege / pomagajte, je zajecala
2. dati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: bolnik je komaj slišno zajecal
Število zadetkov: 14