Zadetki iskanja
Vorenc
ako vez., F25, agesis, li daile aku ti hozheṡh; an, aku je; capsis, vṡami aku hozheṡh; libet, aku lubi, aku dopade, dopade, lubi; ni, aku ne, zhe ne; nisi, aku, ſamuzh, ampák; prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; secundè, aku od kodai; ſi, aku, debi: ſi fieri potest, aku je mogozhe; ſicubi, aku kei; ſin, akune; ſiquando, aku kadai; ſiquid, aku kai; ſiquis siqua, siquod, aku gdú; ſi ullus, aku gdú; utrùm, aku
Vorenc
bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
Vorenc
boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje
Vorenc
brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
Vorenc
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
Vorenc
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
Vorenc
enak prid., F50, aequalis, -lis, enák, enulik, ravnu tolik, glih raván; aſsimilare, perglihati, enák biti, ravnu takú biti; bellutus, ṡvirini enák; blataria, enu bélu ṡeliszhe, pluzhniku enaku; concors, ẛloṡhén, enake miſli, enakiga ſerzá; conformari, enák poſtati; consentaneus, enake vole; disparilis, ne enák; imitamen, enaku delanîe, poſnemanîe; inconcinniter, neṡloṡhnu, nikár s'enako ṡhtimo; par, -ris, en par: tudi glih, enák; persimilis, -le, cilú enák, cilú glih; simillimus, -a, -um, cilú do konza enák, inu podobin; subsimilis, -le, enu malu enák; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák
- enakejši , similior, -oris, doſti enakiſhi, ṡlú podobin
Vorenc
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
glih prid., F49, adaeque, v'glihi vishi; directus, -a, -um, glyh, ravin; diſsimilis, nepodoben, ne enák, ne glih; instar, raven, takú, glih kakòr; itiden, glih; jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; membranaceus, pergamenu glih; par, -ris, en par: tudi glih, enák; parilis, -le, enák, glih, verſtnyk, glih vréden; persimilis, -le, cilú enák, cilú glih; similis, -le, glyh, enák, podobin; similiter, ravnu takú, v'glihi viṡhi; unanimis, -me, enake miſli, ene vole, vſi glih; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák; prim. vglih
Vorenc
gol prid., F12, depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu; implumes puli, gola piṡzheta; implumis, gol, preṡ perja; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; nudus, -a, -um, nág, gol; praecalvus, -a, -um, naprei gol, ſylnu gol; recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali gol; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy
Vorenc
hosta ž, F10, caedua ſylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti; incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati; palaris ſylva, hoſta ṡa kolle; saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta
Vorenc
kratiti nedov., F7, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; denegare, ṡataiti, odpovédati, kratiti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti, kratiti, odpovédati; sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildkou, s'katerimi ſe otrozi ygrajo, inu zhas kratijo; tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas kratiti; xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
Vorenc
kregulj m, F3, adagia sunt: Sova nigdár kregula ne rody; lemnisci, -orum, ledar, ali jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio; pipilare, piukati, kakòr ti mladi tyzhi, ali kreguli, glainati
Vorenc
kupiti dov., F14, bene emere, dobru kupiti; coëmere, ṡkupovati, v'kupai kupiti; commercari, ẛkupuvati, v'kupai kupuvati, kupiti; emere, kupiti; emere âb hasta, na ozhitnim predajanîu kupiti; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fide bonâ emere, na dobro vero kupiti, na vupanîe kupiti; in auctione emere, na ozhitni predaji kupiti; manceps, -cipis, kateri en zol kupi; praemercari, prekupiti, v'kup ſtopiti, poprei kupiti; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati; prim. kupljen
Vorenc
ledig prid., F8, caelebs, neoṡhenîen, leidig, preṡ ṡhene, ali preṡ moṡha; expedire, odpraviti, od ene rizhy ſe lédig ſturiti; immunis, leidig pres ſhtraffinge, ſlobodin; liber, tudi leidig, proſt, ſlaboden, odvèṡan, frai; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri ſtury, inu rezhe kar hozhe; libertus, -ti, kateri je ſlaboden ſturjen, inu leidig rezhen, ſlabodnik; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar v'raimi; semiliber, na pul leidig
Vorenc
li1 člen., agesis, li daile aku ti hozheṡh; aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; licet ne? ſe li ſpodobi; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; reciscere, rescire, ṡveiditi, ſhe li potle ṡveiditi; singulariter, ſuſebnu, poſèbe, ṡlaſti, li ti ſam; tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum je vſtajal
Vorenc
listje s, F18, anaglyphum, enu déllu s'ſhtikanîam, v'podobi tega lyſtja, na drevju réẛanîe; cadunt folia, lyſtje lety, pada; coma, kita, zhuf, liſtje na drevju; comans, -tis, comatus, tudi kar doſti lyſtja ima; elata, -ae, palmovu listje. Cant:6; folia arborum, lyſtje od drevja; folia caduca, lyſtje padezhe; foliaceus, -a, -um, s'lyſtja; foliosus, -a, -um, polhen pèrja ali lyſtja; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; lotus, vel lotos, -ti, enu drivu, s'lyſtjom, ali s'perjom, kakòr koprivize; palmes pampinarius, mladiza ſi ſamim lyſtjam; pampinare, terte v'vinogradi pleiti, liſtje prèzh metati; pampinosa vitis, terta vinṡka polhena lyſtja; pampinus, -ni, ene terte mladiza s'lyſtjam rèd; quisquiliae, -arum, pleive, prémki, ozhinki, pomie, lyſtje, inu kar nyzh ne vela; sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja, ſhum tega lyſtja
Vorenc
majhen prid., F169, aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt; atriolum, enu maihinu dvoriszhize; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; curtus, -a, -um, kratik, maihin; dieicula, en kratek dán, en maihen zhaṡ, maihin dán; ebriolus, en maihen pyanez; exilis, tenák, maihin, ſúh; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; parvus, -a, -um, maihen; paulus, maihin; peculiolum, enu maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe; prim. mali
- manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
- manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši sam.
- najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
Vorenc
morje s, F90, aequor, morje; aestus maris, fortuna na murju, nagli naskok morjá; alcedonia, tihu morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na murju; alga, morska trava, katera v'murju raſte; bitaloſsum, dvéh morje ṡkupai ſtikanîe; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; claſsiarÿ, ṡholnerji na murji; epirus, ne leṡhezha ṡemla na morju, ali vodi; mare, -ris, morjè; piratica, -ae, raṡboi na morji, na morji reṡbienîe; pontus, -ti, morjè; salum, -li, morjè; tenus mare, do morjá
Vorenc
nikar prisl., F66, chersina, ṡkledniza ẛhaba na ſuhim, nikár v'vodi; exoletus, -a, -um, nikar vezh v'navadi; factitius, -a, -um, s'rokami ſturjen, inu nikar po naturi; haud, ne, nikár; minimè, nikakur, cilú nikár; ne, ne nikár; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; nequaquam, kratku nikár, nikaker, cilu nikár, po eben poot nikár; pronomen, tú pravu imè, inu nikar preimik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 45
Dostopnost