fíga Frazemi s sestavino fíga:
bíti na césti kot kónjska fíga, držáti fíge v žêpu, držáti fíge za kóga, držáti fígo v žêpu, držáti fígo za kóga, kázati fíge kómu, pásja fíga, pokazáti fíge kómu, pomolíti fíge kómu, postáti fíga móž, práva fíga, stískati fígo (fíge) v žêpu, stískati fígo (fíge) za kóga, tiščáti fígo (fíge) v žêpu, tiščáti fígo (fíge) za kóga, [vsè] êna fíga, [êno] fígo, za vsáko [nàjmánjšo] fígo
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
grájati -am nedov. (ā)
ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja
// opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti
ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja
// opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti
- grájati se nar.
gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar)
- grajajóč -a -e:
grajajoče besede
- grájan -a -o:
to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
Celotno geslo
Frazemi
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge
SSKJ²
izpís -a m (ȋ)
1. glagolnik od izpisati: izpis neznanih besed / izpis iz šole
2. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpise; povečati gradivo za slovar z izpisi iz časopisov in strokovne literature / delo pozna le po izpisih povzetkih
● izpis iz rojstne matične knjige izpisek iz rojstne matične knjige
♦ jezikosl. popolni izpis besedila pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi
1. glagolnik od izpisati: izpis neznanih besed / izpis iz šole
2. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpise; povečati gradivo za slovar z izpisi iz časopisov in strokovne literature / delo pozna le po izpisih povzetkih
● izpis iz rojstne matične knjige izpisek iz rojstne matične knjige
♦ jezikosl. popolni izpis besedila pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi
Pravopis
kólikorkrat ozir. količ. kratn. prisl. zaim. (ọ̑) v vezniški rabi ~ je poskusil, tolikokrat mu je spodletelo
Pravopis
..krat prisl. prip. obr. kratnosti
1. 'količinskost' ênkrat, kólikokrat, tólikokrat, nékajkrat
2. 'zapovrstnost' pŕvikrat, stótikrat
3. 'časovnost' tókrat
1. 'količinskost' ênkrat, kólikokrat, tólikokrat, nékajkrat
2. 'zapovrstnost' pŕvikrat, stótikrat
3. 'časovnost' tókrat
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Sinonimni
množênje -a s
računska operacija, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj
SINONIMI:
mat. multiplikacija
SSKJ²
množíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; nasprotniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile
// delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali
2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet
● zastar. svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal
1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; nasprotniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile
// delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali
2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet
● zastar. svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal
- množíti se
1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi
2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine
♦ biol. nespolno se množiti
- množèč -éča -e:
množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo
Celotno geslo
Sinonimni
množíti -ím nedov.
1.
2.
mat. opravljati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj
SINONIMI:
SSKJ²
naglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. izgovarjati izrazito, z naglasom: naglaševati samoglasnike, zloge; pravilno naglaševati / jezno, odločno naglaševati svoje besede
♦ jezikosl. tonemsko naglaševati izgovarjati s tonemskim naglasom
2. publ. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost; poudarjati: naglaševati načelo enakosti; večkrat je naglaševal, kako važno je sodelovanje / tudi to dejanje je naglaševalo njihovo odločnost
1. izgovarjati izrazito, z naglasom: naglaševati samoglasnike, zloge; pravilno naglaševati / jezno, odločno naglaševati svoje besede
♦ jezikosl. tonemsko naglaševati izgovarjati s tonemskim naglasom
2. publ. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost; poudarjati: naglaševati načelo enakosti; večkrat je naglaševal, kako važno je sodelovanje / tudi to dejanje je naglaševalo njihovo odločnost
- naglašujóč -a -e:
govoril je počasi, naglašujoč vsako besedo
- naglaševán -a -o:
tolikokrat naglaševana lepota je ni prevzela
Jezikovna
Narekovaji
Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.
Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«
Jezikovna
(Ne)stičnost dvopičja pri zapisovanju rezultatov
V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
pomnožíti -ím dov., pomnóžil (ī í)
1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati
// narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali
2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet
1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati
// narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali
2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet
- pomnožèn -êna -o:
vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število
SSKJ²
popôln -a -o [popou̯n] prid., popôlnejši (ȏ)
1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je do zdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je do zdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
// ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje
4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
♦ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jezikosl. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; pravn. popolni preklic; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje
1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je do zdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je do zdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
// ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje
4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
♦ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jezikosl. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; pravn. popolni preklic; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje
- popôlno prisl., star.
popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen
SSKJ²
prečesávati -am nedov. (ȃ)
1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase
2. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno
● knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali
1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase
2. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno
● knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali
Jezikovna
Predlog v zvezi s samostalnikom »področje«
Dobro znani sta relaciji v/iz in na/s(z).
Zakaj je potem tolikokrat uporabljena zveza npr. raziskave IZ področja umetnosti, če vemo, da nekdo deluje NA področju umetnosti in bi bilo torej pravilno raziskave S področja umetnosti?
Terminološka
Rešeno drevo, rešeni les
Zanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je salvaged tree . Ustrezno poimenovanje se mi zdi rešeno drevo , saj se drevo, ki je z vidika industrije oz. množične proizvodnje neuporabno, uporabi za izdelavo unikatnega pohištva.
Zanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je salvaged tree . Ustrezno poimenovanje se mi zdi rešeno drevo , saj se drevo, ki je z vidika industrije oz. množične proizvodnje neuporabno, uporabi za izdelavo unikatnega pohištva.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost