Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grájati -am nedov. (ā)
ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja
// opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti
    grájati se nar.
    gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar)
    grajajóč -a -e:
    grajajoče besede
    grájan -a -o:
    to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
SSKJ²
izpís -a m (ȋ)
1. glagolnik od izpisati: izpis neznanih besed / izpis iz šole
2. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpise; povečati gradivo za slovar z izpisi iz časopisov in strokovne literature / delo pozna le po izpisih povzetkih
● izpis iz rojstne matične knjige izpisek iz rojstne matične knjige
♦ jezikosl. popolni izpis besedila pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi
SSKJ²
množíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; nasprotniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile
// delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali
2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet
● zastar. svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal
    množíti se 
    1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi
    2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine
    ♦     biol. nespolno se množiti
    množèč -éča -e:
    množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo
SSKJ²
naglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. izgovarjati izrazito, z naglasom: naglaševati samoglasnike, zloge; pravilno naglaševati / jezno, odločno naglaševati svoje besede
♦ jezikosl. tonemsko naglaševati izgovarjati s tonemskim naglasom
2. publ. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost; poudarjati: naglaševati načelo enakosti; večkrat je naglaševal, kako važno je sodelovanje / tudi to dejanje je naglaševalo njihovo odločnost
    naglašujóč -a -e:
    govoril je počasi, naglašujoč vsako besedo
    naglaševán -a -o:
    tolikokrat naglaševana lepota je ni prevzela
SSKJ²
pomnožíti -ím dov., pomnóžil (ī í)
1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati
// narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali
2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet
    pomnožèn -êna -o:
    vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število
SSKJ²
popôln -a -o [popou̯n] prid., popôlnejši (ȏ)
1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je do zdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je do zdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
// ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje
4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
♦ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jezikosl. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; pravn. popolni preklic; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje
    popôlno prisl., star.
    popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen
SSKJ²
prečesávati -am nedov. (ȃ)
1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase
2. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno
● knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali
SSKJ²
tólikič prisl. (ọ̑)
tolikokrat: kot že tolikič se tudi tokrat ni posrečilo
SSKJ²
tólikokrat prisl. (ọ̑)
1. izraža določeno število ponovitev: vajo je ponovil desetkrat. Drugi niso zmogli tolikokrat / kolikorkrat je poskusil, tolikokrat mu je spodletelo
2. ekspr. izraža veliko število ponovitev: tolikokrat so mi pomagali, da se jim moram oddolžiti / tolikokrat ga ni doma večkrat, mnogokrat
SSKJ²
tólikrat prisl. (ọ̑)
star. tolikokrat: to so napake, ki se tolikrat ponavljajo; tolikrat se ji sanja o morju
SSKJ²
tŕdež -a m (ȓ)
1. slabš. neroden, okoren človek: kakšni nevzgojeni trdeži so ti ljudje
2. nar. trda, steptana tla: Pa naj zleze črv, če more, v trdež na dvoru, na katerega in s katerega so tolikokrat vozili s težkimi .. parizarji (J. Jalen)
SSKJ²
zmnožíti -ím dov., zmnóžil (ī í)
mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zmnožiti dve števili
Število zadetkov: 12