tolmáč -a m (á)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: najeti tolmača; biti za tolmača; odgovoriti po tolmaču; dober, slab tolmač; tolmač za italijanski jezik / konsekutivni tolmač ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti / star. tolmač iz angleščine prevajalec
● knjiž. besedilom je dodal tolmač slovar
♦ pravn. tolmač uradno imenovan prevajalec za tuji jezik ali za znake gluhonemih v sodnem ali upravnem postopku; stalni sodni tolmač
2. rač. program, ki ukaze v izvorni kodi sproti pretvarja v ukaze v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje: v skriptni kodi tolmač samodejno pretvarja podatkovne tipe v izrazih; predvajalnik, tiskalnik ima vgrajen tolmač za skriptni jezik
3. star. razlagalec, pojasnjevalec: tolmač pesnikovega dela / tolmač predpisov
4. star. igralec, interpret: zelo dober tolmač znanih dramskih likov
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
tolmáč -a m s -em člov. (á) biti za ~a pri pogajanjih; star. ~ iz angleščine prevajalec
tolmáčka -e ž, člov. (á)
tolmáčev -a -o (á; ȃ)
tolmáčka -e ž, člov. (á)
tolmáčev -a -o (á; ȃ)
Celotno geslo
Sinonimni
tolmáč -a m
kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem predpisov
SINONIMI:
uradni prevajalec, pravn. zapriseženi prevajalec
Celotno geslo
Etimološki
tolmáč -a m
Pleteršnik
tołmáč, m. der Ausleger, der Erklärer, der Deuter, Meg.-Mik., Cig., Jan.; — der Dolmetsch, Mur., Cig., Jan., C., nk.; ne govorim z vami po tolmaču, Ravn.-Valj. (Rad); — der Übersetzer, Mur., Cig., Jan.; — iz tur., Mik. (Et.).
Prekmurski
tòlmač -a m tolmač: Arno je rejszan prisao tüdi Szlovenom predgat Evangeliom (po tolmacsi) KOJ (1914), 98
Celotno geslo
Megiser
tolmač -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Pravo
Geografija
Celotno geslo
Hipolit
dolmač samostalnik moškega spola
Pravo
Število zadetkov: 12
Dostopnost