Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|
Celotno geslo Vezljivostni G
bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod/ kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebnov oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebnov oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogikot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
Celotno geslo Vezljivostni G
čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
čigúmi čigúmija; tudi čikgúmi samostalnik moškega spola [čigúmi]
    knjižno pogovorno raztegljiva, mehka, oslajena snov za žvečenje; SINONIMI: žvečilni gumi
FRAZEOLOGIJA: vleči se (komu) kaj kot čigumi
ETIMOLOGIJA: čikgumi
Celotno geslo Etimološki
dáleč prisl.
Celotno geslo Etimološki
dávi prisl.
Celotno geslo Vezljivostni G
divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kajoč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod/ od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
Celotno geslo Etimološki
dolgotrájen – glej trȃjati
Celotno geslo Etimološki
dotrȃjati – glej trȃjati
SSKJ²
držáti -ím nedov. (á í)
1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke
// z rokami imeti oprijeto kaj zaradi kakega namena, dela: otroka je naučila držati svinčnik; ne zna držati kose; držati (za) plug naravnavati ga pri oranju / le dobro ga drži, da ti ne uide; drži se, da ne boš padel / kot klic za ščuvanje psa dŕži ga
2. opravljati delo, ki kaj povezuje v celoto: led drži kamenje skupaj; vezi so trdno držale; žeblji čvrsto držijo / ekspr. čeprav bolan, je oče le še trdno držal kmetijo skupaj
3. ohranjati kaj v določenem položaju, kljub delovanju nasprotne sile: balkon držita dva stebra; komaj je držal tram pokonci; s kolom je držal škaf pod vodo / sadno drevje je polno, da komaj drži; sneg je bil premehek, da bi nas držal / ključavnica ni dolgo držala, vrata so kmalu popustila
// ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh: fant je držal dekle v objemu; držati roke na hrbtu; držati otroka v naročju; otrok drži kar naprej prst v ustih / knjigo drži narobe; držati glavo pokonci
4. s širokim pomenskim obsegom s svojo oblastjo, z vplivom ohranjati koga na določenem mestu:
a) že od včeraj ga držijo na policiji; držali so ga zaprtega
b) mati je držala otroke v prostem času doma
c) vso noč so nas s strojnicami in minami držali od sebe / dekle je držalo svojega najnovejšega znanca v spoštljivi razdalji
č) preostali denar je držala za hude čase / trgovci niso hoteli prodajati blaga ceneje, rajši so ga držali v skladiščih
// vojaško obvladovati kak prostor, objekt: cesto zanesljivo drži naša druga četa; tuja vojska še zmeraj drži nekatere pomembne postojanke
// pog. ohranjati koga pod vplivom, v oblasti: silna besnost me je držala; krč ga že spet drži / ni mogel več držati nejevolje zadrževati, tajiti
5. s širokim pomenskim obsegom s svojo dejavnostjo, postopki ohranjati kaj v določenem stanju: držati potrošnjo v mejah realnih možnosti; razred drži v disciplini; držati repertoar na visoki umetniški ravni; načrt držijo v strogi tajnosti
// delati, da se kaj ohranja, bistveno ne spreminja: držati čistočo med boleznijo; držati ritem pri plesu; držati začetni tempo do konca teka / to blago drži barvo; izdelki držijo svoje cene / pog. držati rekord v metu krogle
// pog. ohranjati svojo bistveno lastnost, uporabnost: te hlače že zelo dolgo držijo; pričeska ji odlično drži; tisti stari voz še zmeraj drži je uporaben; tako konzervirana zelenjava (se) drži skozi vso zimo se ne pokvari
6. pog., s širokim pomenskim obsegom zaradi kakega namena ohranjati kaj v kakem odnosu: poleg goveje živine drži še ovce in dve kozi ima, goji; že nekaj časa ne drži več služkinje nima; tega artikla pri nas ne držimo nimamo, ne prodajamo / držati blago na zalogi
7. pog. trajati: deževje je držalo tri tedne; padel je v duševno odsotnost, ki je držala; lepo vreme se bo še držalo
8. biti tak, da ne more skozi tekočina, sipka snov: bazen drži; čevlji mi sploh ne držijo, nogavice imam čisto mokre; lonec drži, čeprav je malo počen / otrok ne drži vode ne more zavestno uravnavati odvajanje seča
9. s prislovnim določilom imeti določeno prostornino: ta posoda drži malo manj kot pet litrov; koliko drži sod
10. biti v skladu z resničnostjo: vremenska napoved je malokdaj držala; številke niso povsem držale; drži kot pribito / ta predpis ne drži več ne velja
// navadno v zvezi z beseda, obljuba vztrajati pri obveznosti: vse obljubi, a ničesar ne drži; držati besedo, obljubo / brezoseb., kot podkrepitev drži, jutri se vidiva
11. biti usmerjen, voditi, peljati: pojdi po cesti, ki drži v dolino; most drži preko reke; stopnice držijo navzgor / čez travnik je držala krvava sled / ena vrata držijo v spalnico, druga pa naravnost na vrt
12. pog., navadno z orodnikom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju: zmeraj drži z bogatimi, z močnejšimi; vsi držijo z njim; mati je držala s sinom proti očetu; sošolci držijo skupaj
13. nižje pog., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža opravljanje dejanja, ki ga določa samostalnik: držati govor; držati predavanje predavati, imeti predavanje; držati komu dolge pridige / držati stražo biti na straži, stražiti / držati pod kontrolo kontrolirati
14. nižje pog., v zvezi z na ceniti, dati na kaj: ljudje držijo nanj; držati na svojo čast
15. zastar. imeti, šteti za: za nespametnega koga držati; tiste narode so držali za manj civilizirane
● 
ekspr. kaj te le danes drži? zakaj si tako čuden, nepristopen; pog. vreme bo še nekaj časa držalo ostalo lepo, se ne bo poslabšalo; držati figo, pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; pog. branjevke so držale jajca po dinarju prodajale so jih po dinarju; niso jih hotele prodajati ceneje; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; brezoseb., pog. drži me, da bi ga pošteno premikastil čutim željo, mika me; pog. držati mulo kazati jezo, nejevoljo; knjiž. držati ogledalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; držati roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; pog. držati roke križem lenariti, ne delati; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; ekspr. držati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. držati koga na vajetih, na kratko imeti ga popolnoma v oblasti; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; ekspr. vseh teh podatkov pa res ne morem držati v glavi, v spominu si ne morem zapomniti; ekspr. držati koga v precepu, v šahu onemogočati mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal; pog. držati kaj v svojih rokah sam odločati o čem, voditi kaj; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
♦ 
lov. divjad (dobro) drži ne zbeži, ne odleti takoj, ko začuti lovca ali psa; pes dobro drži vztrajno goni divjad
    držáti se 
    1. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; dotikati se, stikati se: naša hiša se drži trgovine; delovna soba se je držala salona
    // biti pritrjen, prilepljen na čem: čevljev se še drži blato; čela se drži šop potnih las; pren. krivica se ga drži; vzdevek iz dijaških let se ga še zmeraj drži
    // premikati se po določeni poti, določeni smeri: držati se glavne ceste, markacije
    // ekspr. ne oddaljevati se od česa, ne zapuščati česa: ljudje se pred večjimi prazniki držijo večinoma dóma; pren. vse do svoje smrti se je držal govorice rojstnega kraja; drži se me ko klop
    2. delati, kot se zahteva, predpisuje: držati se diete, dogovora, napotkov, navodil, pogodbe, predpisov; držati se prave mere; drži se svojih nazorov kot pijanec plota
    3. z izrazom na obrazu in z obnašanjem kazati razpoloženje: čemerno, jezno, prijazno se držati; drži se sila domišljavo; držati se na jok; drži se, ko da ne zna do pet šteti nevedno, naivno
    // telo imeti, ohranjati v določenem položaju: držati se vzravnano; po vojaško se držati; ljudje so se držali, kakor da bi jih zeblo
    // pog. biti domišljav: kaj se boš držala, saj nisi nič posebnega
    4. ohranjati svoj obstoj, položaj kljub ogroženosti: trdnjava se je dolgo časa držala; samo s silo se drži na oblasti; celotna reprezentanca se je odlično držala
    // pog. vesti se, zadržati se: če se bo v zaporu dobro držal, bo še pomiloščen; med okupacijo se je dobro držal; hrabro, pogumno se držati
    5. s prislovnim določilom izraža, da je kdo na določenem mestu, v določenem stanju: vedel je, kje se medved najraje drži; megla se drži v dolini že tri dni; nekatere ribe se držijo prav pri dnu / pozimi se držijo gamsi v gručah; pesek se drži skupaj; zmeraj se je držal bolj sam zase, ob strani
    ● 
    pog. res ne vem, zakaj se držiš (name) si jezen, užaljen; pog. avto se dobro drži ceste ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. komaj se ga še duša drži je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; smola se ga drži vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. vreme se že ves ta teden kislo drži ni lepo, a vendar je (še) brez padavin; držati se v dve gubé sključeno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi, pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; pog. za svoja leta se še odlično drži je nadpovprečno čil, zdrav; drži se kot lipov bog je neroden, molčeč; kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti
    držé :
    drže se za roke, sta se sprehajala po parku
    držèč -éča -e:
    izpeljal je načrt, držeč se v celoti svoje prvotne zamisli; posodo, držečo pet litrov, je napolnil do roba; stopala je tesno ob njem, držeč ga pod pazduho
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kami oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj/ kje/ kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonskov posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/ kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovornov oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem/s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
Prekmurski
držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
Celotno geslo Kostelski
držatiˈdr̥žaːt -iːn nedov.
Celotno geslo Kostelski
duratiˈdurat -an nedov.
Celotno geslo Frazemi
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
Celotno geslo Etimološki
gvẹ̑rati -am nedov.
SSKJ²
iztêči -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é)
tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče; vino je izteklo iz soda; voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne cevi
    iztêči se tudi stêči se
    1. prenehati trajati: dopust se je že iztekel; pogovor se je iztekel; rok za prijavo se je iztekel; zastar. leto je hitro izteklo / v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami / knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo
    // prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče
    2. s prislovnim določilom ne segati, razprostirati se čez določeno mejo; končati se: cesta se je iztekla pod gradom
    3. s prislovnim določilom imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo: poskus se je iztekel, kakor so pričakovali; vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla; stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla; tožba se je iztekla v njeno škodo; vesel sem, da se je tako izteklo
    4. navadno v zvezi z ura prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja: ura se je iztekla / filmski trak se je iztekel ga ni več
    ● 
    ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je
    ♦ 
    mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina
    iztékel -têkla -o tudi stékel stêkla -o:
    iztekle oči
    iztečèn tudi stečèn -êna -o:
    iztečena ura; 
prim. steči1
Celotno geslo Sinonimni
iztêči se -têčem se dov.
1.
izraža, da kaj preneha trajati
SINONIMI:
2.
izraža, da kaj preneha biti veljavno
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: miniti
Celotno geslo Vezljivostni G
iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod/ kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.
Celotno geslo Sinonimni
iztèk -éka m
dejstvo, da kaj preneha trajatipojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: izid, izliv, iztekanje
Število zadetkov: 85