Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
bíba -e ž
Celotno geslo Sinonimni
bílka -e ž
1.
steblo žit ali travpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. bil, ekspr. bilčica, ekspr. bilkica
2.
bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo travpojmovnik
SINONIMI:
bot. bil
GLEJ ŠE SINONIM: rastlina
GLEJ ŠE: rešilen
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon]
    1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
    2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
Geografija
drevésna savána -e -e ž
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
Planinstvo
gôrska pót -e potí ž
Geografija
gózdna savána -e -e ž
Geografija
gózdna stépa -e -e ž
Pravopis
gríva -e ž (í) konjska ~; slabš. pristriči si ~o |lase|; poud. dekle z ~o zlatih las |z gostimi, rumenimi lasmi|; pokr. |travnato pobočje, travnata vzpetina|
Pravopis
grivína -e ž (í) pokr. |travnato pobočje, travnata vzpetina|
Geografija
grmíčasta stépa -e -e ž
SSKJ²
jása -e ž (á)
površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: priti na jaso; gola, sončna, travnata jasa; jasa sredi gošče / pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih z naselji; pren., pesn. mehke jase spomina
Geografija
ljáno -a m
Planinstvo
markacíjski kolíček -ega -čka m
SSKJ²
ôtok1 -óka m (ó ọ́)
1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine
 
publ. Otok Velika Britanija, Anglija
 
geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine
2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; zeleni otok zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja / jezikovni otok; narodnostni otok
3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok
Geografija
pášnik -a m
SSKJ²
planjáva -e ž (ȃ)
navadno večji raven svet brez drevja in grmovja: pred njim se je razprostirala travnata planjava; sredi planjave je rasla skupina brez; peščena, skalnata planjava; pren. jezerska, morska planjava
Pravopis
planjáva -e ž (ȃ) travnata ~; poud. morska ~ |večja morska površina|
Celotno geslo Sinonimni
planjáva -e ž
navadno večji raven svet brez drevja in grmovjapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. plan2
planôta planôte samostalnik ženskega spola [planôta]
    obsežnejše, pretežno ravno območje, dvignjeno nad okolico, navadno na višji nadmorski višini
ETIMOLOGIJA: plan
Število zadetkov: 43