gríva -e ž (í)
1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov
// ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las
2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov
3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi
// travnat rob, vzpetina: griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi
// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
gríva -e ž (í) konjska ~; slabš. pristriči si ~o |lase|; poud. dekle z ~o zlatih las |z gostimi, rumenimi lasmi|; pokr. |travnato pobočje, travnata vzpetina|
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
grivína -e ž (í)
nar. strmo travnato pobočje: voda se je stekala z bregov in grivin
// travnat rob, vzpetina: kar neslo ga je čez grivino nad potjo / iz tal je štrlela z resjem porasla grivina / truden je legel na grivino pod orehom na travo
nar. strmo travnato pobočje: voda se je stekala z bregov in grivin
// travnat rob, vzpetina: kar neslo ga je čez grivino nad potjo / iz tal je štrlela z resjem porasla grivina / truden je legel na grivino pod orehom na travo
Pravopis
Planinstvo
Število zadetkov: 6
Dostopnost