Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
babka -e samostalnik ženskega spola
zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju; SODOBNA USTREZNICA: trpotec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
SSKJ²
bílnica -e ž (ȋ)
bot. trava z ozko zganjenimi listi, Festuca: rdeča, travniška bilnica
SSKJ²
blážec -žca m (ȃ)
bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed
Geologija
bôbova želézova rúda -e -e -e ž
Geologija
bôbovec -vca m
SSKJ²
bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á)
1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi
3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
Pleteršnik
bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
SSKJ²
brunélica -e ž (ẹ̑)
bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka
Celotno geslo Etimološki
cikọ́rija -e ž
Čebelarstvo
čebélja páša -e -e ž
SSKJ²
črnoglávka -e ž (ȃ)
1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla: sinice in črnoglavke švigajo po drevju
2. bot., navadno v zvezi navadna črnoglavka travniška rastlina z vijoličastimi cveti, Prunella vulgaris:
SSKJ²
déžen1 -žna m (ẹ́) bot.
1. navadno v zvezi navadni dežen travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, Heracleum sphondylium: okoli grmov raste polno dežna in grašice
2. v zvezi rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium:
SSKJ²
dímek -mka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od dim: bel dimek se je vil iz kope / krogle so zadele cesto in pognale v zrak dimke prahu
2. bot. travniška ali gorska rastlina z rumenimi cveti v koških, Crepis: triglavski, zlati dimek
SSKJ²
éncijan in enciján -a m (ẹ̑; ȃ)
1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana
♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik
// tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom
2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana
Celotno geslo eSSKJ
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]
    iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
Botanika
gózdna stépa -e -e ž
SSKJ²
grábljišče in grabljíšče -a s (á; í)
držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče
♦ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis
SSKJ²
gráhovec -vca m (á)
1. premog v velikosti od 1 do 1,5 cm: prodajati orehovec in grahovec
2. bot. gozdna in travniška rastlina z metuljastimi cveti raznih barv, Astragalus: kranjski, sladki grahovec
3. min. graševec
Planinstvo
grbína -e ž
Število zadetkov: 111