Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
dàle prisl.
1. dalje, izraža premikanje od določenega mesta: dale idoucsi odnut KŠ 1771, 12; vszáki dén dale naprêido AI 1875, kaz. br. 3; dale AIN 1876, 27; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
2. naprej, nadalje: ino dale vdvaiſzetom ouſzmom verſuſſi TF 1715, 19; Proſyim tebé dalle tüdi ABC 1725, A5b; I na dale opomina KŠ 1771, 540; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Na dale dvá závca AI 1875, kaz. br. 7
nájdàle najdalje: od právoga Boſiega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3
Prekmurski
dùgo prisl. dolgo: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; ako schés dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; i dugo 'zivés na toj zemli KŠ 1754, 29; i zvünejsnye delo dugo vö ne oſztáne KŠ 1771, 437; kaj ſze tak dugo midi vu czérkvi KŠ 1771, 162; 'Zivi dugo lejt ti naſega Krála BKM 1789, 37; notri pa nemore tak dugo, da bi szkoro KOJ 1848, 4; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom TA 1848, 10; sztári mertüki szo nam dugo szlu'zili AI 1875, kaz. br. 6; Zima je dugo ne odisla AI 1875, kaz. br. 8; svojemi gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8
dùže bolj dolgo: csi du'se tém bli'se k-grobi KOJ 1845, 134; da bi Atila du'se 'sivo KOJ 1848, 5; Ki od 15 dnévov na du'ze vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; nemorem sze 'se du'se zadr'sati, ka nebi prikázao KOJ 1833, IIII; vu nevoljái ſzveczki duſe ſiveti SM 1747, 57; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; ſzam nej mogao du'ze trpeti KŠ 1771, 618; tvoje ime ne dr'zi du'ze BKM 1789, 327
Pleteršnik
edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
Prekmurski
ednáko prisl.
1. enako: Radoſzt i 'zaloſzt ednáko trpeti KŠ 1754, 133; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko vmolitvaj i vproſnyaj KŠ 1771, 342; ár vſze ednáko lübis KM 1783, 18; ino bi ednáko dvorili Grkom i 'Sidovom KM 1796, 121; bogate kam nevolne ednáko kraj jemlé SŠ 1796, 52; teskoucso ednáko vkup trpeti SIZ 1807, 24; na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V
2. prav: gúcsao je ednáko KŠ 1771, 125; známo, kaj ednáko gucsis i vcsis KŠ 1771, 239
3. naravnost: Paveo pa ednáko na tanács glédajoucsi ercsé KŠ 1771, 413; ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407; Piroska je pa ednáko k-materi szvojoj bê'zala KAJ 1870, 62
Pleteršnik
glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.-C.
Prekmurski
gòtov -a -o prid.
1. pripravljen, voljan: Zmosni Bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Goſzpodne, ſztebom ſzam gotov i v temniczo i na ſzmert idti KŠ 1771, 247; Düjh je iſztina gotov, ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; gotov ſzam vſza trpeti KMK 1780, 72; Goszpodne, gotova je düsa moja KM 1783, 2; povedali ſzo Sauli, ka je natou gotov Dávid KM 1796, 56; vaſe vrejmen je pa vſzigdár gotovo KŠ 1771, 288; niti za grdi dobicsek, nego zgotovoga ſzrczá KŠ 1771, 712; Vcsini me Vu vſzem gotovoga BRM 1823, 7; Gotov szem, o Bog, csiniti volo tvojo TA 1848, 33; Na tô je pojbár gotov bio KAJ 1870, 91; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov AI 1875, br. 2, 7; On je domá ino vinej Gotovi na obrámbo KŠ 1754, 265; Záto i vi bojdte gotovi KŠ 1771, 82; On je ſzpomocsjom gda trbej, Gotovi na obrambo BKM 1789, 352; priſao je te 'zenin, i te gotove ſzo notri sle 'znyim KŠ 1771, 84; i vſza ſzo gotova, pojte na goſztüvanye KŠ 1771, 72
2. popoln: najobrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo gotovo KŠ 1771, 162; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848, IV
3. narejen, izdelan: Ka je gotovo ino se itak vszaki dén znôva BJ 1886, 8; ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
Pleteršnik
grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
Pleteršnik
jȃj, interj. o weh! Mur., ogr.-C.; — tudi subst. m. pl. jȃji, das Weh, Elend: mnoge jaje izkusiti, trpeti, ogr.-C.
Prekmurski
jáj medm. joj, gorje: Ali oh jai ino jai TF 1715, 3; Jaj onomi, ſteri hudou to luczko 'zelej KŠ 1754, 62; jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; Jaj tebi na veke dusa KM 1783, 255; Jaj, tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; Ár jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; Jáj bi bilou cslovecsánsztvi, da bi Atila KOJ 1848, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Jaj pojebi, jaj KAJ 1870
jáj -a sam. Da jai za iſztino nevernikom bode SM 1747, 83; Od 'zaloſzti jajja, vari náſz ſzám BKM 1789, 52; I nasi jaji prevnougi BKM 1789, 174; Ké moremo mi trpeti natom ſzvejti zjajmi BKM 1789, 422; moremo mi trpeti z-jajmi SŠ 1796, 65; Dalecs je csüti i jaj nevolni vôgrov KAJ 1870, 164; Vekivecsnoga pekla Jaj naszledüje KAJ 1848, 4
Prekmurski
ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35
Prekmurski
kóudivati tudi kódivati -am nedov. beračiti: Koudivati me je pa ſzrám KŠ 1771, 224; Nedelaven cslovek dosztakrát more glád trpeti ali kôdivati KAJ 1870, 105
koudüvajóuči in koldüvajóuči -a -e ki berači: niki ſzlejpi je ſzedo kre pouti koldüvajoucsi KŠ 1771, 233; je ſzedo kre pouti koudivajoucsi KŠ 1771, 136
Pleteršnik
krivína,* f. 1) die Krümmung; lepa k. mesene klobase, Levst. (Zb. sp.); k. reke, die Strombiegung, DZ.; izravnavati krivine (Ljubljanici), Levst. (Močv.); želodčna k., die Magenkrümmung, Erj. (Som.); — etwas Gekrümmtes: der krumme Theil des Schlittenbaumes, Cig., Gor., Poh.; — ein Stück der Seitenwand des Mühlradkreises, Dol.; — die Wrange im Schiffbau, V.-Cig.; — 2) = krivica, das Unrecht: po krivini, Trub.; krivino voljno trpeti, Trub.; nas očisti vse krivine, Schönl.
Prekmurski
krstšeník tudi krščeník in kerščeník -a m kristjan: Kaje kerſchenik TF 1715, 10; vöruie kerſchenik SM 1747, 80; ár jaſz i vſzáki kerſztsenik vöro more meti KŠ 1754, 86; V'zivaj záto vören Krſztsenik KŠ 1771, A8a; Katolitsánſzki krſztsenik tou vadlüje KMK 1780, 9; Vu kri'zi More Krſztsenik trpeti BKM 1789, 309; Verni Krſzcsenik BRM 1823, II; Zdrzi tak tvoje vadlüványe, Krsztsenik KAJ 1848, 5; Blá'zensztvo krsztsenika vu etom 'zitki KAJ 1848, II; Vſzákomi Krſztseniki KŠ 1771, A2a; Vſzákomi Katolitsánſzkomi krſztseniki ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; bogábojécſi Kerſzceniczi SM 1747, 28; Mi krstseniczi verni BKM 1789, 13; Krſzcseniczi právi BRM 1823, 4; Veszélte sze, krsztseniczi KOJ 1848, 126; Záto je velika noria oni krſztsenikov, ſteri KŠ 1754, 203; Tak i vzemli krscsenikov SŠ 1796, 4; szo vno'sino krsztsenikov szpoklali KOJ 1848, 8; vernim kerſchenikom TF 1715, 12; nam krſztsenikom na jejſztvino i pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; Vu tom meſzti bodoucsim krſztsenikom piſe Paveo ete liſzt KŠ 1771, 527; drüge kerſzcsenike SM 1747, 78; Gda bi Saulus preganyao Krſztsenike KM 1796, 124; kersztsenike escse i márjali KOJ 1914
Prekmurski
miròvno tudi mérovno prisl. mirno: varui me, da mirovno terpim SM 1747, 56; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; mirovno 'zivte med ſzebom KŠ 1771, 622; náj vu vszej naſſi dnévi mirovno 'ſivémo KM 1783, 127; Mirovno je trpo té nevoule KM 1796, 37; Dáo, i mirovno je trpo BKM 1789, 46; mirovno bi prebivali KOJ 1833, VII; Obadvá mirovno csákata KOJ 1845, 98; I takáj mirovno trpeti KAJ 1848, 3; Zdáj bi Gejza II. mirovno i szrecsno kralüvao KOJ 1848, 29; Na domácsoj zemlji dnévi mirovno tá tecséjo AIP 1876, br. 8, 1; Mérovno sedi i pazlivi bojdi BJ 1886, 5; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
Prekmurski
mòčti1 mòrem nedov. moči morem: knyemo priti nemorem TF 1715, 23; jeli vörjeta, kaj morem tou vcsiniti KŠ 1771, 30; Jeli ſtima, ka nemrem zdaj proſziti Ocso KŠ 1771, 90; Li tak ſze morem vüpati BRM 1823, 7; nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII; nemorem gorisztánoti KAJ 1870, 8; Odkud mores tou poſzvedocſiti TF 1715, 38; ni djáti nemres mi nikai SM 1747, 76; Ka ne mores preobrnouti KM 1790, 16; Nemore ſztanovito kako tou ſzvedocsi TF 1715, 19; ino mreiti nemore SM 1747, 38; nyei niſcse nemre prouti SM 1747, 80; Doſzta more molitev opraviti KŠ 1754, 152; nigdár nemre biti KŠ 1754, 82; more biti, gda je ſou KŠ 1771, 555; káksega fárbar na zemli nemre obejliti KŠ 1771, 129; ka Cslovik nemre csiniti KMK 1780, 6; od nikoga prekaniti nemore KMK 1780, 5; Dobra nemre cſiniti BKM 1789, 1; sze nemore dogotoviti KOJ 1833, X; ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; notri pa nemore KAJ 1848, 4; Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Jeli moremo mi obdersati zápoved TF 1715, 18; nakoliko moremo pretrpeti SM 1747, 56; znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Da te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; proti ſztánoti morete SM 1747, 26; kai nemorete cſiniti SM 1747, 26; kakda morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; Szkriti ſze nemorete BKM 1789, 10; Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; ki ſze zdr'zati nemro KŠ 1771, 489; Priátelje mi nemrejo, Ftisati nevolo mojo BKM 1789, 15; grejsni lidjé, nemro oſztánoti SŠ 1796, 129; Piszki sze nemorejo csuti KAJ 1870, 7; Za otroke nemrejo niti eden sztopáj gvüsni bidti AI 1875, kaz. br. 3; glasznicke, steri sze morejo zgovárjati AIN 1876, 5; steri sze brezi pomocsi glasznikov nemrejo zgovárjati AIN 1876, 5; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; od svoje vole se nemrejo gibati AI 1878, 4; da bom mogel hoditi SM 1747, 65; pred ſzoudbov odgovoriti nebos mogau TF 1715, 5; ne bosſze mogel pravo ſzpovedati SM 1747, 82; ne bos nikse knige mogao razmeti KŠ 1771, 446; Nebode mogo eden BKM 1789, 19; ino ſze ne bode moglo gori zbontati SIZ 1807, 5; bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; oroſzlány, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Gedebi mogo ſztán meiti SM 1747, 71; zakaj bi ſze nebi mogao zvelicsati KŠ 1754, 9b; Ki bi ſze mogao ſzmilüvati KŠ 1771, 678; bi Tebi skouditi nemogo BKM 1789, 15; naj bi moski mogao meti SIZ 1807, 7; ki bi vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; bi edno ranto mogo prêgszkocsiti AI 1875, kaz. br.; Što bi mogo poznati AI 1878, 4; ſterabi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; ſtera bi náſz náto mogla napelati KŠ 1754, 63; csi nebi mogla mo'zá zavárati AI 1875, kaz. br. 7; dabi ſze moglo dicsiti ABC 1725, A6b; da bi sze moglo veleti ono KOJ 1833, VIII; kágdabi mogli noter vczepiti TF 1715, 6; dabiszmo mogli osztánoti ABC 1725, A7a; dabi mogli greihe odüriti SM 1747, 55; vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; da bi 'znyim mogli gucsati KŠ 1771, 41; Dabi tvo rejcs mogli Gláſziti BKM 1789; najbi radoſzt zadobiti mogli SIZ 1807, 8; nebi sze mogli poménsati AI 1875, kaz. br. 2; zkáksov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; ako je glih mogo meti SM 1747, 28; ſzo nyemi nébeſza nej mogli vzéti KŠ 1754, 10b; ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; je nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; kaiſze je nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41
Prekmurski
mòčti2 mòrem nedov. morati moram: pokoren biti morem KŠ 1754, 86; kak ti morem zahváliti KM 1783, 6; Pred te morem ſztánoti BKM 1789, 8; Bogá mores zviſávati KŠ 1771, A8a; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; zápoved more navcsiti TF 1715, 11; Cslovik more dobro znati SM 1747, 89; more prevzéti cslovik priſztaroſzt KM 1790, 20; kak odüren more grejh biti KM 1796, 8; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; ino vzéti more SIZ 1807, 9; more hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; Ka more znati od liter KOJ 1833, 5; z-sztolice more vö KOJ 1845, 9; ka tak more pravicsen opraviti TA 1848, 9; Vcsena gláva more bidti KAJ 1870, 7; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Na kój more merkati v-stenyê AIN 1876, 8; more se rana zešgati AI 1878, 8; tak moremo náſz gori ofrüvati KŠ 1754, 104; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 438; Zakaj moremo vörvati KMK 1780, 5; ali moremo vadlüvati BKM 1789, 2; kákſi morete biti KŠ 1771, 723; ga morejo moliti KŠ 1771, 276; Ár moro priti ſzpáke KŠ 1771, 58; ſteri ſze na Vogrſzke noute morejo popejvati BKM 1789, 6; morejo pouleg du'snoszti csiti KOJ 1833, III; deca morejo v-soulo hoditi KOJ 1845, 3; poganye moro prêdti z zemlé TA 1848, 9; Roditelje moro szkrblivi bidti AI 1875, kaz. br. 8; Kakda sze moro z-vecs szillab rêcsi AIN 1876, 7; arbi tak moral zginoti SM 1747, 65; Csi bom gli mogo piti Csemérni pehár SM 1747, 75; I jaſz bom mogao iti KŠ 1754, 269; vſza oſztaviti bomo mogli SM 1747, 72; da je mogao idti vládjo KŠ 1771, 111; da je mogao pobegnoti KOJ 1848, 4; Jeli mogao trpeti Jezus KMK 1780, 14; i mogao je ſzvoja dela na ſzlugo zavüpati KM 1790, 42; za volo gláda ſze je mogao zoſzeliti KM 1796, 15; Záto na ſztán mogo je iti BKM 1789, 28; ſzo ga mogli povrcsi KŠ 1771, 667; szo mogli henyati KOJ 1833, IX; nego szo sze mogli okrsztiti KOJ 1848, 6; mogli szo nazáhj domô odidti AI 1875, kaz. br. 3
Pleteršnik
múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.
Prekmurski
napréj postávlati ~ -am tudi napréjpostávlati -am nedov. prikazovati: Eta csi bos naprej poſztávlao bratom KŠ 1771, 639; z-sterimi nájmre nasso volo naprejposztávlamo KOJ 1833, 142
napréj postavlajóuči ~ -a ~ -e tudi napréjpostavlajóuči -a -e prikazujoč: zacsnejo hasznovitoszt jákoszti v-náj lepsem obrázi naprejposztávlajoucs preporácsati KOJ 1845, 13; naprej poſztávlajoucsi, ka je Kriſztuſi potrejbno bilou trpeti KŠ 1771, 394
napréj postávleni ~ -a ~ -o postavljen: nego je eden járecz naprej poſztávleni KM 1796, 18
Besedje16
naprejtrpeti (naprej trpeti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TR 1558)
Število zadetkov: 62