Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
tvórjenje -a (ọ̄) glagolnik od tvoriti: tvorjenje glasov / tvorjenje zaščitne plasti / tvorjenje besed
SSKJ
derivácija -e ž (á) 
  1. 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene
  2. 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo
    ♦ 
    lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
SSKJ
fáktor -ja (á) 
  1. 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka, razvoja; morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organi
     
    biol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor
  2. 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev
SSKJ
izpeljáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od izpeljati: izpeljava načrta / izpeljava vaje / drama je v izpeljavi konflikta šibka / izpeljava formule
  2. 2. nav. mn., publ. misel, dognanje: v avtorjevih izpeljavah je nakazana rešitev tega problema
  3. 3. knjiž., redko razlaga izvora besede; etimologija: za to besedo imamo še drugo izpeljavo / ni nam znana izpeljava besede izvor besede
  4. 4. lingv. tvorjenje (nove) besede iz podstave s priponami: izpeljava primernika iz osnovnika; izpeljava iz glagola
    ♦ 
    filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo; muz. srednji del sonatnega stavka ali fuge, v katerem se teme ekspozicije svobodneje oblikujejo in razvijajo
SSKJ
júkstapozícija -e ž (ȗ-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave
♦ 
lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop
SSKJ
sestávljanje -a [səs in ses(á) 
  1. 1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja
  2. 2. lingv. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov
    ♦ 
    fiz. sestavljanje hitrosti, sil
SSKJ
sklápljanje -a (ā) 
  1. 1. glagolnik od sklapljati: sklapljanje vagonov
  2. 2. lingv. tvorjenje (nove) besede s sestavljanjem dveh ali več besed: beseda seveda je nastala s sklapljanjem
SSKJ
besedotvórje -a (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja
// nauk o tem
SSKJ
državotvóren -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost
// ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost
SSKJ
državotvórnost -i ž (ọ̄) sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: so narodi, ki niso nikdar mogli izpričati svoje državotvornosti; stoletja so nam odrekali državotvornost
SSKJ
fonácija -e ž (á) lingv. tvorjenje glasu
SSKJ
glasílka -e ž (ȋ) nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke
SSKJ
kulturotvóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvarjanje kulture: kulturotvorna dejavnost; narod kot izvor kulturotvornih sil
SSKJ
predstavotvóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, oblikovanje predstav: predstavotvorna moč otroka / določene besede imajo v raznih jezikih različno predstavotvorno vsebino
    predstavotvórno prisl.: pesnik je pesniško, a predstavotvorno podal sliko rodne vasi; zgodovino je mogoče predavati zelo predstavotvorno
SSKJ
Rhésus [rezusneskl. pril. (ẹ̑) med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles: imeti pozitiven Rhesus [Rh] faktor
SSKJ
tvorítev -tve ž (ȋ) redko tvorjenje, tvorba: toplota pospešuje tvoritev plesni / tvoritev novih besed
Število zadetkov: 16