učíti -ím nedov. úči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna, star. učívši; učênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj kaj, česa ~ deklico angleščino, angleščine; ~ otroka pesem; ~ učence lepega vedenja; ~ vole orati; učiti kaj ~ angleščino; dati, poslati sina učit mizarstva, za mizarja; Slovnica ~i drugače |podaja drugačno razlago|
učíti se -ím se (í/ȋ í) kaj, česa ~ ~ fiziko; ~ ~ kuhanja; ~ ~ plavati; učiti se za koga/kaj ~ ~ ~ šiviljo usposabljati se; neknj. pog. Kaj se imate za učiti imate za učenje; Slabo se ~i
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
drílati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drílanje (ȋ) voj. žarg. učiti (se), uriti (se): koga/kaj ~ vajo za nastop; ~ vojake
Pravopis
dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti|
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem
Pravopis
gúliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, gúljen -a; gúljenje (ú) kaj ~ obleko na komolcih; knj. pog., poud. ~ hlače po šolskih klopeh |hoditi v šolo|; slabš. guliti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko
gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko
Pravopis
opismenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opismenjevánje; (-àt) (á ȗ) publ. |učiti pisati in brati|: koga ~ odrasle
Pravopis
oznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oznánjanje (á) kaj ~ nevarnost; ver. ~ evangelij; neobč.: ~ nove ideje razširjati, učiti; Lajanje ~a njihov prihod naznanja, napoveduje; ~ po radiu razglašati; oznanjati komu kaj neobč. ~ novico vsem ljudem pripovedovati, sporočati
Pravopis
oznanjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oznanjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nevarnost; neobč. ~ resnico, vero razširjati, učiti; oznanjevati komu kaj neobč. ~ ljudem novice pripovedovati, sporočati
Pravopis
píflati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; píflanje (ȋ) šol. žarg. |učiti se mehanično, brez razumevanja|
Pravopis
píliti -im nedov. -èč -éča; píljen -a; píljenje (í ȋ) kaj ~ ključ; poud. ~ besedilo |izboljševati|
píliti se -im se (í ȋ) šol. žarg. |zelo se učiti|
píliti se -im se (í ȋ) šol. žarg. |zelo se učiti|
Pravopis
poprijémati -am tudi poprijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; poprijémanje (ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ vrv in jo vleči; poud. ~ pri kuhanju |začenjati delati, pomagati|
poprijémati se -am se (ẹ̑) poud. česa ~ ~ učenja |začenjati se učiti|
poprijémati se -am se (ẹ̑) poud. česa ~ ~ učenja |začenjati se učiti|
Pravopis
preparírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; preparíranje (ȋ) kaj ~ žuželke; ~ latinsko lekcijo |jo obdelati, obdelovati slovnično in besedilno|; dov., poud. preparirati koga ~ podrejene, da ubogajo |pregovoriti, pridobiti|
preparírati se -am se (ȋ) neobč. pripravljati se, učiti se: za kaj ~ ~ ~ predavanje
preparírati se -am se (ȋ) neobč. pripravljati se, učiti se: za kaj ~ ~ ~ predavanje
Pravopis
slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
Pravopis
smrdéti -ím nedov. smŕdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; smrdênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pokvarjena hrana ~i; smrdeti komu Cigarete ji ~ijo; poud. Učenje mu ~i |noče se učiti; nerad se uči|; brezos. Iz ust mu ~i; smrdeti po čem Smrdel je po znoju; brezos. V kuhinji ~i ~ česnu
Pravopis
úra2 -e ž (ú; ȗ) hoditi dobro, poud. debelo ~o |več kot eno uro|; vrniti se čez pol ~e, v pol ~e; iti za pol ~e na sprehod; imeti ~o zamude; voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na ~o ‹60 km/h›; šol. žarg. imeti ~e iz angleščine učiti se zunaj šole; začetek predstave ob dvajseti ~i in dvajset minut ‹2020; 20.20›; Avtobusi vozijo ob ~i; poud. čakati ~o ponovnega srečanja |srečanje|
Pravopis
vbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vbíjanje (í) redk. kaj v kaj ~ zagozde v bruna zabijati; poud. vbijati komu kaj ~ podrejenim pokorščino |s strogostjo dosegati|; ~ učencem v glavo matematiko |vztrajno jih učiti|
Pravopis
zadôlbsti -dôlbem [u̯b] dov. zadôlbenje; drugo gl. dolbsti (ó) ~ v skalo |začeti dolbsti|; neobč. zadôlbsti kaj ~ napis izdolbsti
zadôlbsti se -dôlbem se [u̯b] (ó) v kaj neobč. Črv se ~e v les zarije; poud. ~ ~ ~ učenje |prizadevno se učiti|
zadôlbsti se -dôlbem se [u̯b] (ó) v kaj neobč. Črv se ~e v les zarije; poud. ~ ~ ~ učenje |prizadevno se učiti|
Pravopis
zagrísti -grízem dov., nam. zagrìst/zagríst; zagrízenje; drugo gl. gristi (í) v koga/kaj ~ ~ ustnice; poud. ~ ~ sendvič |začeti jesti|
zagrísti se -grízem se (í) v kaj ~ ~ ~ kos mesa; poud.: Sveder se ~e v beton |s težavo prodre|; ~ ~ ~ učenje |prizadevno, vztrajno se začeti učiti|
zagrísti se -grízem se (í) v kaj ~ ~ ~ kos mesa; poud.: Sveder se ~e v beton |s težavo prodre|; ~ ~ ~ učenje |prizadevno, vztrajno se začeti učiti|
Pravopis
čígar si bódi -- ~ ~ -- ~ ~ ozir. poljubn. svoj. zaim. zv. ed. moške osebe (ȋ ọ̑) star. kogar koli: Naj bo otrok ~ ~ ~, učiti se mora
Pravopis
doučíti se -ím se dov. doúčil se -íla se, nam. doučít se/doučìt se; doučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) izučiti se: za kaj ~ ~ ~ krojača
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost