Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
aristokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno
SSKJ
elegán -a (ȃ) knjiž. moški, ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: mlad elegan; namišljen elegan
SSKJ
elegánten -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) 
  1. 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna
  2. 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka
    // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje
    elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba
SSKJ
parkét -a (ẹ̑) 
  1. 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
    // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
  2. 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
  3. 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
    ● 
    star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
    ♦ 
    les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
SSKJ
pofíniti -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano: družba ga je pofinila / pofiniti jezik z zakoni estetike / pijačo pofinimo z žličko ruma izboljšamo
SSKJ
rafinírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto
  2. 2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale
    rafiníran -a -o 
    1. 1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta
    2. 2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti
SSKJ
salón -a (ọ̑) 
  1. 1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon; peljati obiskovalca v salon; pohištvo za salon
     
    ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se uglajeno vesti
  2. 2. s prilastkom sodobno urejen prostor, kjer se opravljajo frizerske, krojaške, modne storitve: najeti salon / frizerski, kozmetični salon; krojaški salon; salon ženske in moške mode
     
    obl. modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi
  3. 3. lepše urejen prostor v gostinskem obratu: točilnica in salon / v deževnem vremenu so ladijski potniki ostali v salonu
  4. 4. s prilastkom prostor za občasne razstave novih izdelkov, strojev, umetniških del: razstavljati v likovnem salonu; prodajni, razstavni salon
    // razstava takih izdelkov, strojev, umetniških del: avtomobilski salon; letni salon motornih koles v Londonu; odprli so mednarodni salon poljedelskih strojev; salon pohištva
  5. 5. zlasti v meščanskem okolju družba, zlasti literarno-umetniška, ki se zbira pri kaki osebi: baronica je ustanovila svoj salon; biti središče salona / literarni salon
SSKJ
stíl -a (ȋ) 
  1. 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža
     
    lingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil
  2. 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu
  3. 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način
    // življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja
  4. 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu
    // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi
    ● 
    ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan
SSKJ
ugláditi -im dov., tudi ugladíla (á ȃ) 
  1. 1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje
    // slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog
  2. 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
    ● 
    ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi
    ugláditi se 
    1. 1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite
    2. 2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili
    uglájen -a -o tudi uglajèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena
    2. 2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti
Število zadetkov: 9