Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́)
1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu
// to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno
// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali
3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod
4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij
// luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho
5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● 
ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ 
anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
Pravopis
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|
Celotno geslo Sinonimni
uhó ušésa s
1.
čutilo za sluh in ravnotežjepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. ušesce, ekspr. ušesek
2.
zunanjemu delu ušesa podobni del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česapojmovnik
SINONIMI:
uhelj, ekspr. uheljček
Celotno geslo Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
Celotno geslo Etimološki
uhọ̑ ušẹ́sa s
Pleteršnik
uhọ̑, ušę́sa, n. 1) das Ohr; za uho udariti, počiti koga, jemandem eine Ohrfeige geben; na uho dobiti, zu hören bekommen, Levst. (Zb. sp.); na ušesa vleči, lauschen, horchen; ušesa po sebi vreči, die Ohren zurückschlagen (v. Pferde), jvzhŠt.; pod uho si podtikati, etwas absichtlich überhören, unbeachtet lassen, Levst. (Nauk); = za uho metati (besede), Jarn.; pazljivo na ušesa jemati kaj, aufmerksam anhören, LjZv.; — ribje u. = škrga, Jan.; — 2) das Öhr (der Nadel, der Axt u. dgl.); skozi uho je sekiri vtaknjeno toporišče; — der Henkel beim Schaffe, beim Topfe; uho na zvonu, das Hangeeisen der Glocke, Cig.; — das Stiefelohr, Cig., C.; — 3) der Zipf bei einem Kleidungsstück, C.; die Klappe am Kleide, Cig.; — ušesa, die Klaue am Hammer, Cig.; — 4) morsko u., gemeines Seeohr, die knotige Ohrschnecke (haliotis tuberculata), = u. sv. Petra, Erj. (Ž.); — 5) babino uho, der Holunderschwamm, Cig.; — mačje u., die Fliegenblume (ophrys myodes), Cig.; — mišja ušesa (hieracium), Josch; — uhọ̑, gen. ušę́ta, Rož.-Kres, gen. úha, kajk.-Valj. (Rad).
Vorenc
uho sF24, asioneste velike ſove s'uſheſſi; auricapiumtú kar vſheſsa trébi; aurisuhú; aurium vitiatadli ali boléẛan teh uſhès; auscultarepoſluſhati, na uhu vleizhi; continere auresṡatiṡkati vſheſſa; flaccidae auresuſheſſa doli obéſhena; impingere alapamṡa uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti; infulcirenotar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; parotis, -disena bula, ali otúk ṡa uſheſmi, oteklúſt pod uſheſmi
Svetokriški
uho ušesa s uho: skuſi enu uhu tož. ed. noter skuſi tu drugu vun ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù tož. ed. odſeka ǀ je bil enimu enu vhu tož. ed. odsekal ǀ Nashe vsheſſa im. mn. bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha im. mn. ǀ Vsheſa im. mn. bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa im. mn., de ſte ſe gluhe dellale ǀ kadar Eva bi bila vſesha im. mn. saperta ǀ veim de veliku gluhih, inu bres usheſſ rod. mn. ſe letukaj najde ǀ ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ rod. mn. ǀ poshlusha nesramne klafarske beſſede, is vsheſſ rod. mn. gredo h' ſerzi ǀ Tvoje Svete beſſede ſo slatke mojm vſheſſam daj. mn. ble kakor med ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa tož. mn. do ſerza poide ǀ Ima dua vsheſſa tož. mn./dv. ǀ de li ſvoje usheſſa tož. mn. ſaperte dershj ǀ uſheſsa tož. mn. ſi je ſatiſnel ǀ skuſi vſheſſa tož. mn. shlishi, skuſi jeſik govorj ǀ zhe li ushesha tož. mn. imà odperte ǀ odpri vsheſa tož. mn. tuoja ǀ de G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi, inu vshesha tož. mn. k'vashi proshni imel ǀ usheſa tož. mn. ſi satiſne ǀ beſſede negredò v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa tož. mn. ǀ morebiti de neketeri mei vami cilu nimaio vshesa tož. mn. ǀ ſatiſnite vashe vsheſe tož. mn. ǀ ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe, v' vshesah mest. mn. shraj teh fardamanih ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah mest. mn. tega ſpouednika ostala ǀ v'vſheshah mest. mn. teh ludy imajo shumejti ǀ Takorshni le s' vsheſſami or. mn. poshlushaio ǀ kar s' usheſſami or. mn. shlishite v' ſerzi ohranite ǀ nej sadoſti s' vſheſſami or. mn. taiſto shlishat ǀ malu nuza s' vsheſſamy or. mn. poshlushat, aku do ſerza nepride ǀ s'vſheſami or. mn. poshlusha ǀ boshio beſſedo nikar li s' usheſſy or. mn., ampak tudi s' ſerzam poshlusha
Besedje16
uho (vuho) sam. s ♦ P: 13 (TC 1550, TC 1555, TR 1558, TT 1560, TL 1567, TP 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, BH 1584, ZK 1595); (vuho/vho) sam. s ♦ P: 4 (TE 1555, TPs 1566, DC 1579, TT 1581-82); (vho/vuho) sam. s ♦ P: 4 (TL 1561, DB 1578, TkM 1579, MTh 1603); (vho) sam. s ♦ P: 4 (TP 1575, DC 1580, TtPre 1588, MD 1592); sam. s ♦ P: 4 (DPr 1580, DC 1584, DM 1584, TfM 1595); (vuho/uho/vho) sam. s ♦ P: 2 (TT 1557, KPo 1567); (vuho/uho) sam. s ♦ P: 2 (*P 1563, TO 1564); (vho/uho) sam. s ♦ P: 1 (JPo 1578); (uho/vho) sam. s ♦ P: 1 (DB 1584); (uho/vho/vuho) sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595); (uho/vuho) sam. s ♦ P: 1 (TfC 1595)
SLA 1
uho
Črnovrški
uho
Bovški
uho s
Celotno geslo Kostelski
uhoˈvixuː ˈvüːxa s
Planinstvo
abalákovovo uhó -ega ušésa m
Farmacija
farmacévtska oblíka za uhó -e -e -- -- ž
Farmacija
gél za uhó -a -- -- m
Farmacija
kápljice za uhó -ic -- -- ž
Farmacija
kréma za uhó -e -- -- ž
Gledališče
obešálno uhó -ega ušésa s
Farmacija
pálčka za uhó -e -- -- ž
Število zadetkov: 25