Zadetki iskanja
1. uničiti: szi je prizadejvao vöro katolicsanszko po vogerszkom doliszpraviti KOJ 1848, 92; krtsánsztvo doli, indasnye pogansztvo pa nazájszprávi KOJ 1848, 17
2. odpraviti: naj sze dohána szamoodávanye doliszprávi AIP 1876, br. 3, 1; tudi je Sz. meso doliszpravo KOJ 1845, 68; mosztovine je ali czelou doli szpravo KOJ 1848, 19; na grob kri's vtikati szo doliszpravili KOJ (1914), 147
dòlisprávleni -a -o odpravljen: Te je tá právda doliszprávlena AIP 1876, br. 7, 1; oszkrbleni z-doliszprávlenih Jezuitov premo'senya KOJ 1848, 112
1. opustošiti, uničiti: Tvojega ſerega nedaj opüſztiti BRM 1823, 322; ete Ország nej steo opüsztiti KOJ 1833, X; ki odürijo to kurvo i opiſztijo jo KŠ 1771, 797; Lasztvice doszta skodlivi sztvári opüsztijo KAJ 1870, 104; Ovo ſzvojim meſztom vſze ſzo opüſztili BKM 1789, 325; Gda bi pa 'ſe vnouga mejſzta opüſzto Holofernes KM 1796, 72; Pannonio, ki szo jo opüsztili KOJ 1848, 3; Tatárje, gda bi cêli ország grozno opüsztili, szo KAJ 1870, 165
2. zapustiti: V-nevôli neopüſzti Náſz BRM 1823, 446
opǘstiti se tudi opístiti se -ím se opustošiti se, uničiti se: vſzáko králeſztvo, ſtero je med ſzebom razdeljeno, opiſzti ſze KŠ 1771, 207; Záto ſze nám vſze opisti BKM 1789, 339; Tak ſze je opüſzto veſz 'Sodovſzki orſzág KM 1796, 73
opǘsteni -a -o opustošen: neodlása szvoj opüszteni Ország znouva obsztvárjati KOJ 1848, 37
opǜščeni -a -o
1. opustošen, uničen: Ár je vednoj vöri opüſcseno teliko bogáſztva KŠ 1771, 799; ár je vſze opüſcseno KM 1790, 92; Vrág, pekeo je opüſcseni BKM 1789, 116
2. zapuščen: nad vsitki pobolsanye, niti tebe prav ſzpoznanye, med namie opuscheno SM 1747, 86; ár je vec diczé te opüſcsene KŠ 1771, 566
pocéjrati se -am se použiti se, požreti se: ali na nágli ſze od ognya poczejra KŠ 1771, 764
1. pogubiti, uničiti, zapraviti: ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Eden je právdedávecz, ki je zmo'zen zdr'zati i pogübiti KŠ 1771, 752; Pogübis la'zcze TA 1848, 5; Tát ne pride, nego naj pogibi KŠ 1771, 300; Ono Vrága obláda, i ſzmrt pogibi BKM 1789, 50; Grêh vász nepogübi BRM 1823, 8; ka dobroga gláſza z-naſſim hüdim 'ſitkom ne pogibimo KM 1796, 67; Düſno zvelicsanye da ne pogibite BKM 1789, 189; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Priſao ſzi, da bi náſ pogübo KŠ 1771, 177; szo ga tudi nadigávali, ka nebi szvojo düso pogübo KOJ 1845, 61; Ár ſzam nej divojsztva pogibila KM 1783, 230; Pokárao szi pogane, pogübo te neverne TA 1848, 7; ka je i pamet pogübo KM 1790, 76; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila ſzvojo nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Ár ſzi je obládo, moucs ſzo pogübili BKM 1789, 311; Szmrt je ſzmrtyom pogübo BKM 1789, 102
2. ubiti, umoriti: Vſzegavejcs ga je ſteo pogibiti KM 1796, 58; vnouge je dáo ovak pogübiti KOJ 1848, 16; Jezuſa bi pa pogübili KŠ 1771, 94; gde bi Hunyadia brscsasz poganje pogübili KOJ 1848, 55; Kráo pogübo je lüdomorcze one KŠ 1771; Dózsa Gyüria szo med grozovitnimi mántrami pogübili KOJ 1848, 17
pogibìti se -ím se pogubiti se, uničiti se: da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535; i poſzoude ſze pogibijo KŠ 1771, 29
pogübévši -a -e ko je pogubil, uničil: pogübévsi ednoga z-obilnov rokov dajovitnoga csloveka AI 1875, kaz. br. 8
pogibléni tudi pogübléni -a -o
1. pogubljen: Ali jaſz, oh nevolni i pogibléni Szin KŠ 1754, 225; ni pogibléni nepriáteo vrág nám ne dá pocsinka KŠ 1771, 839; Za mé pogiblénoga, Csleka na ſzmrt ide BKM 1789, 69; Ne razmim jasz, pogübleni KAJ 1848, 101; natúra naſſa takje pogüblena TF 1715, 19; ſterie mené pogüblénoga csloveka oſzloboudo TF 1715, 22; mené pogüblénoga odküpo KŠ 1754, 98; ki náſz je obéſzelo, Pogübléne lidi BKM 1789, 40; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; Nej ſzo pogübleni BRM 1823, 5
2. izgubljen: nej ſzam poſzlan, nego kpogiblénim ovcz hi'ze Izraelſzke KŠ 1771, 51; ka ſzi mené pogüblénoga ſziná gori prijao KM 1783, 152; Mi ſzmo rávno tak, liki te pogübléne ovczé KŠ 1771, 834; iscſi gori pogüblene ovcſicze KM 1783, 117
pogibléni -a -o sam. pogubljeni: Ár je záto priſao Szin cslovecsi, naj zdr'zi to pogibléno KŠ 1771, 59
pokònčani -a -o pokončan, uničen: Páli zdaj je povszéd, gde ide, gladko vsze pokoncsano KOJ 1848, 4
potréti tudi potèrti in potr̀ti -a -o
1. strt, premagan, uničen: Tudi en grejsnik potrti KŠ 1754, 255; ſzmrt, pekeo potrt je BKM 1789, 66; Áldovi Bo'zi szo düh potrti TA 1848, 42; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68
2. potrt, žalosten: Tou iscse Potrto ſzrczé KŠ 1754, 257; zmirrhov potrtoga ſzrczá namá'zem KŠ 1754, 235; i navcsi, ka je vöra tákſa potrtoga ſzrczá vüpaznoſzt KŠ 1771, 744; onim, ki szo potrtoga szrczá TA 1848, 26; miloscso obejcse Vſzejm, ſteri ſzpotrte düſse ktebi ido KŠ 1754, 255; z-krhkoucse potrte natúre vu grejh ſzpádnoti KM 1783, 21; i potrto ſzrczé mecs je prehodo KM 1783, 238; csi ſzpotrtim ſzrczom vadlüje KMK 1780, 66; je mené poſzlal na zvrácsanye ta poterta ſzrczá SM 1747, 11
1. potrošiti, porabiti: Ali csi od ſzkopouſzti nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; i, csi kaj vecs potroſis, jaſz, gda nazáj pridem, nazáj ti dám KŠ 1771, 205; Gda bi pa on vſza potroſo KŠ 1771, 222; ne vzemete záto, naj vu vaſi náſzloboſztáj potroſite KŠ 1771, 751; zobſztom ſzam potroſo moucs mojo KŠ 1771, 816; ſtera je czejlo ſzvoje 'zivlejnye na vrácse potroſila KŠ 1771, 195; doſzta ſzo pri nyem potroſſili z-odánoga blága KM 1790, 72; na moske nepotrosi KOJ 1845
2. pojesti: Hitro ga popádne leszica i potrosi ga k-vecsérji KAJ 1870, 144
3. uporabiti čas: Dáj da dén dobro potroſim BKM 1789, 368; ſzem tak hüdou eto krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240
potrošìti se -tròšim se
1. pojesti se, uničiti se: Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv BKM 1789, 419; Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv SŠ 1796, 100; Ka ſze te krüh ne potrosi BKM 1789, 230; glédajte, naj ſze eden drügoga ne potroſite KŠ 1771, 568
2. potrošiti se, porabiti se: Na ete dén sze vnogo pênez potrosi AIP 1876, br. 1, 5
potròšeni -a -o
1. potrošen, porabljen: Od Becsa városa za solé rainskih bode potroseno AI 1875, br. 2, 8
2. pojeden, uničen: ſzedem lejpi puni vláti, ſtere ſzo od ſzedem drügi ténki i z-erjov vdárjeni vláti potroſſene KM 1796, 28
1. pozobati: Prileteli szo fticski i 'zmáhno szo je pozobali KAJ 1870, 64; i prisle ſzo fticze ino ſzo je pozobale KŠ 1771, 42
2. požreti, uničiti: [Turki] nazáj pojdoucs po Vogerszkom szo páli vsze pozobali KOJ 1848, 74
pozobajóuči -a -e uničujoč: po sterom je vnogo jezér lüdih pozobajoucsi vöroboj vgásseni KOJ 1848, 93
1. požreti: Nyelni; po'srejti KOJ 1833, 166; z-robczom vüszta zakrij, kak da bi ga steo po'srejti KOJ 1845, 26; Vnocsi sze pa szova vr'ze na nyô i po'zré jo KAJ 1870, 57; Oſtijo taki po'srémo KMK 1780, 65; Jónáſſa je pa Czet riba po'srla KM 1796, 81; liki erjüjoucsi oroſzlányi okouli hodi, iſzkajoucsi ſteroga bi pou'zro KŠ 1771, 713; ki iscsejo, kak hrjávajoucsi oroszlánje, koga bi po'srli KOJ 1845, 86
2. sprejeti vase, uničiti: Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil, i náſz bi stel poſreiti SM 1747, 79; Csi me ſcsé vrág po'zrejti KŠ 1754, 251; Gláſz veli znebéſz Ivani od Angyela knige vzéti i po'zrejti KŠ 1771, 784; Vſze notri vſzé po'sré te zemlé csrvou SŠ 1796, 70; I vzéo ſzam te knige i pou'zro ſzam je KŠ 1771, 785; Steri je drügoga csloveka bogáſztvo pou'zro KŠ 1754, 51; Nej ga je pou'zreo te kmicsni grob BRM 1823, 66; Naj neprávijo: po'zrli szmo ga TA 1848, 28; Bo'zo rejcs poſzlüſajo, ki jo gláſzijo, Ka ſzo ſzveſztvo po'zerli tak mejnijo BKM 1789, 203
požréjti se -žrém se požreti se, uničiti se: naj ſze po'zré mrtelnoſzt od 'zitka KŠ 1771, 536
požréjti tudi požr̀ti -a -o požrt, uničen: ka je ſzmrt po'zrta i 'zitek prineſeni KŠ 1754, 111; po'zrejta je ſzmrt vu obládanyi KŠ 1771, 524; Preživari to požreto hráno po cajti nezáj v gobec goripistijo AI 1878, 15; ſzedem tücsni kráv, ali one ſzo od drügi krſzki kráv posrejte KM 1796, 27
preprávleni -a -o uničen: I dvojnoszti tú'zna nôcs Vekiveke preprávlena KAJ 1848, 113
razbìti -a -o razbit, uničen: ár je vojszka ráznog razbita bila AIP 1876, br. 2, 3
1. razumeti: nasz vcsi prav .. i znamény dobro razdejvati KOJ 1833, 10
2. razlagati: kim je razdejvao ſzvedocsécsi králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 429
3. uničiti: Razdejvas ti vſzákoga ſztve ne-miloſztivnoſzti SŠ 1796, 127
razdévani -a -o razpostavljen: vise dvê sztô vêneci poleg skrinye bodo razdêvani AIP 1876, br. 2, 1
razválani -a -o razdejan, uničen: Koſzti nám bodo rázno razválane SŠ 1796, 50
1. razmetati, uničiti: Ali törszki Czaszar vszo szprávo razvr'se KOJ 1848, 81; Oni razvr'zejo i grünt TA 1848, 9; varasé nyihove szti razvrgao TA 1848, 7
2. zavreči: Tou pogodbo je Czaszar zcsiszta razvrgao KOJ 1848, 30
razvr̀ženi -a -o porušen, uničen: ár je vesz réd bio razvr'seni KOJ 1848, 47; nájlih vu szvoj Ország privábi z-tocskar razvr'senoga Czaszarsztva vucsitele KOJ 1848, 68; nej bráno Szlovenom po'sgáne i razver'sene cérkve goriposztaviti KOJ 1914, 101
1. končati, opraviti: i ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; zná temno pôt be'zája zemelszkoga szkoncsati KAJ 1848, III; Záto, gda tou ſzkoncsam, i zapecsátim vnyih ete ſzád KŠ 1754, 483; I gda ſzkoncsam té 'zitek moj BRM 1823, 312; Gda szkoncsam 'zitek telovni KAJ 1848, 219; dokecs tega prednyejsega ne ſzkoncsas BKM 1789, 8; Szkoncsa peszem i mucsi KAJ 1870, 167; I, gda ſzkoncsas ſzvedouſztvo ſzvoje KŠ 1771, 785; Szkoncsaj nevole BRM 1823, 37; I zgoudilo ſze je, da bi ſzkoncsao Jezus ricsi ete KŠ 1771, 24; Szvo' pout ſzkoncso brs dabi SŠ 1796, 117; Szmrt bo's ſzi 'selejla, da bi te ſzkoncsala KM 1783, 225; Kaj ſzem delo ſzkoncsao KŠ 1754, 250; Delo ſzam ſzkoncsao KŠ 1771, 322; I gda ſzem 'ze na véksi tao ſzkoncso moje delo BKM 1789, 3b; naj bi eto tesko delo, stero ſzem ſzkoncsao BRM 1823, IV; i gda je tam ſzvojo pobo'snoſzt ſzkoncsao KM 1796, 123; szkoncsali Szmo 'ze szlü'zbo goszpodnovo KAJ 1848, 138; Ka ſzo pa ſzkoncsali KM 1796, 128; Záto je dopüszto, ka szo márno szkoncsali dni szvoje TA 1848, 63
2. skleniti, odločiti: Apoſtolje v-Jeru'zálemi ſzkoncsajo, ka ſze je vecs nej potrejbno obrizávati KŠ 1771, 387; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao KŠ 1754, 269; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao BKM 1789, 264; Vucseniczke ſzo pa ſzkoncsali KŠ 1771, 377; da szo v-rákiskom szpráviscsi szkoncsali KOJ 1848, 71
3. pokončati, uničiti: ino gori djál, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; Nakano je nász ſzkoncsati BKM 1789, 320; Ar zaiſztino velim vám, ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; so szmrti, stera ga je tüdi v-Bécsi szkoncsala KOJ 1848, 68
skònčati se -am se
1. končati se: Csi ſze 1.) kaj brezi prſzéganya nemore ſzkoncsati KŠ 1754, 18; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa AIN 1876, 22; Ár je Boug nikaj bougſega nám ſzpravo, naj ſze brezi náſz ne ſzkoncsajo KŠ 1771, 694; Potom znavſi Jezus, kaj ſzo ſze 'ze vſza ſzkoncsala KŠ 1771, 330; 'Zelejjo da bi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; Naj ſze ſzkoncsa preſztoupanye KŠ 1754, 120; Naj sze tákse právde szkoncsajo AI 1875, kaz. br. 1
2. pokončati se, umoriti se: i po trétyem dnévi ſze ſzkoncsam KŠ 1771, 217; i kak ſze ſztiſzkávam, dokecs ſze ſzkoncsa KŠ 1771, 214; ſzmrtyom ſze naj ſzkoncsa KŠ 1771, 123
skònčavši -a -e ko je dokončal: veſz národ cslovecsánſzki .. ſzkoncsávſi naprej zrendelüvana vrejmena KŠ 1771, 396
skònčani -a -o
1. določen, sklenjen: Potomtoga da je od Bogá tak szkoncsano KOJ 1833, VII; Zákona ſzredbenik, ſteri je i nad bougſim obecsanyem ſzkoncsan KŠ 1771, 684; Keliko je Artikulusov .. szkoncsani: az, a’ KOJ 1833, 13; I Szin cslovecsi iſztina ide, liki je ſzkoncsano KŠ 1771, 246; toga nazavüpsztva szkoncsano delo sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; zapovedali ſzo nyim varvati návuke ſzkoncsane od Apoſtolov KŠ 1771, 391
2. dokončan: Verno szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; Toga, ſzkoncsanoga tanácsa vö dánoga KŠ 1771, 346; Po szkoncsanom potüvanyi BRM 1823, 432; nisteri mladénci sze po szkoncsanoj sôli detinsztva dale vcsijo KAJ 1870, 160
3. umorjen: Za volo pravice szkoncsan KOJ 1845, 127
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »