Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
čakati -am nedovršni glagol
1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: čakati na glavo
Celotno geslo Pohlin
mak [mȁk] samostalnik moškega spola

rastlina mak, LATINSKO: Papaver rhoeas

Svetokriški
mokrota -e ž mokrota, moča, vlaga: sdaj shusha, sdaj mokruta im. ed. njemu shkodi ǀ kadar en glid ſe taku poshushj de nej v'njemu ni mokrute rod. ed., ni gorkute, dusha taiſti glid ſapuſtj ǀ semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto tož. ed. kakor en dem ǀ te mladize pak vſo mokruto tož. ed., inu muzh na ſebe potegneo ǀ semla je ſama ſebi kriva, nei ona neha v' luft poshilat te hude mokrute tož. mn. Iz vokalne kvalitete drugega zloga je razvidno historično upravičeno naglaševanje mokrọ̑ta.
Svetokriški
splakati se -am se dov. razjokati se: kadar ena greshna dusha ſe sgreva, splaka 3. ed., inu skuſi pokuro gnado boshio sadobj (V, 343) ǀ nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu bilu de bi ſe nepreſtrashilu, inu ſplakalu del. ed. s (V, 519) Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti razplakati se
Svetokriški
spoved -i ž spoved: njega spuvid im. ed. nezh nej pomagala ǀ je ushe ſpuvid im. ed. vunkaj bila ǀ je bil ta s. Sacramente s. ſpuvidi rod. ed. postavil ǀ pres Spuvidi rod. ed., inu Mashnika more vmreiti ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi daj. ed. k'pridigi pelal ǀ mij gremo K's. spuvidi daj. ed. ǀ neKateri pres vſiga perpraulajna gredo h'ſpuvidi daj. ed. ǀ de bi bilu dobru de bi ſe perpravil k'spuvidi daj. ed. ǀ vezhkrat je shal k'ſpuvidi daj. ed. ǀ enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi daj. ed. ǀ terbej eno zhisto, inu dobro spuvid tož. ed. ſturiti ǀ s'Kusi ſpuvid tož. ed. s'Bogam ſe ſpravi ǀ hudizh je imel isegnan biti skuſi spuvit tož. ed. ǀ celu lejtv nej ſo bilij per ſpuvidi mest. ed. ǀ je mutaſt v' spuvidi mest. ed. ǀ ta greshna dusha v'ſpuvidi mest. ed. samulzhij ǀ Kej ſo sdaj taisti, Kateri tulikain ſe v'spuvidi mest. ed. sagovariejo ǀ treba fliſſnu pred ſpuvidio or. ed. vejſt ſprashuati ǀ s'molitvo, s'pravo grevingo, inu s'ſpuvidio or. ed. ǀ mi s' Kusi to S. spuvidjo or./tož. ed. G. Bogu offramo ſami ſebe ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi im. mn., tvoie obhaila, tvoj poſti, tvoie almoshne ǀ vednu na S. ſpuvidi tož. mn. ſpumnite ǀ de bi hotu njega spuuidi tož. mn. shliskat Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpoved.
Svetokriški
spovedati -vem dov. spovedati se: sakaj tedaj nespoveish +2. ed. taiſti greh, sa kateriga dobru veish ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam, Kateri suoj greh je bil spouedal del. ed. m Samuelu ǀ variſe, de tudi tebi ſe nebode enkrat taku godilu, de bi rada pred vſem ſvetom tuoj greh ſpovedla del. ed. ž ǀ zhe bote s'tem ſgublenem ſynam vasho pregreho ſpovedali del. mn. m ǀ dokler ſo bili ſvojo pregreho spovedali del. mn. m, odpuszhaine ſo bili doſegli spovedati se spovedati se: nje vsta saperta dershij de ſe nemore spovedat nedol. ǀ ſmo dolshni vſijh nashijh grehou ſe ſpovedat nedol. ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh nezhistost ſpouedat nedol. ǀ sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati nedol. ǀ tega pak ſe je ſramuala Spevedat nedol. ǀ kadar gremo ſe spovedat namen. tem Nemeſtnikom Boshym ǀ de bi na nagih kolenah shal v' Rim ſamimu Papeshu ſe ſpovedat namen. ǀ kakor perloshnoſt imem ſe ſpovèm 1. ed. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ ſe ſpouejsh 2. ed. ǀ bres prave grevinge ſe spoveish 3. ed. ǀ vener ſe neſpovejsh +2. ed. ǀ Se ſpovej 3. ed. ta bolni, milu zhes ſvoje grehe ſe plaka ǀ gre, ſe pravu spovej 3. ed., ter gre pozhivat ǀ poshle po ſpovednika, ſe ſpovei 3. ed. ǀ en greshnik, kateri ſe spokori, sgreva, spovei 3. ed., inu gnado boshio doſeshe ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta dershij de prauv ſe neſpovej +3. ed. ǀ ta hudi nar ble ſe pofliſsa de temu greshnimu zhloveku vsta ſapre de ſe pravu neſpovei +3. ed. ǀ de li pravu ſe ſpovemo 1. mn. ǀ kadar ſe ſpovedate 2. mn. ǀ de ſe prau neſpoveste +2. mn. ǀ de ſi lih vſak mesiz ſe ſpovedo 3. mn. ǀ pred Spovednikam omutè, inu popolnama ſe nespovedò +3. mn. ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo +3. mn. ǀ ta hudizh jem urat ukupaj ſtiſne de ſe pravu neſpovedo +3. mn. ǀ Pojdi tedaj greshna bolna dusha, ſpovejſe vel. 2. ed. s' pravo grevingo vſe tvoje grehe ǀ spovedaiſe vel. 2. ed. popolnama ter bosh miloſt inu odpuszhaine dosegla ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza, katiri je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai +vel. 2. ed. ǀ spovejteſe vel. 2. mn. taku bote vasho pervo podobo vshaffali ǀ spovejdajteſe vel. 2. mn., aku n' hozhete tudi fardamani biti ǀ popolnama spoveiteſe vel. 2. mn. ǀ ga opomina, inu proſsi de bi ſe ſpovedal del. ed. m ǀ Bug te proſsi de bi ſe zhes tvoje grehe sgreval, inu spovedal del. ed. m ǀ taiste nezhistosti ſe nej ſpovedala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala del. ed. ž, inu obhajala ǀ aku ſe nebote zhistu ſpovedali del. mn. m, sagvishnu bodete fardamani ǀ de bi ſe spovedali del. mn. m, inu Svete pusledne Sacramente pryeli ǀ vſe vaſhe grehe zhiſtu ſe bote ſpovedale del. mn. ž ǀ ſo ſe pak spovedale del. mn. ž, inu sgreuale Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedati.
Svetokriški
spovednica -e ž spovednica: li shene per ſpovednizi mest. ed., inu per ſvetem Obhaili ſe vidio ǀ v'ſpovednizi mest. ed. ǀ en Mashnik ga je videl pred ſpovednizo or. ed. stojezhiga ǀ vſe ſpovednize im. mn. ſo polne lody ǀ ſpovednize tož. mn. je dellal ali kumaj v'lejti enkrat ſe je ſpovedal ǀ ony dellaio … spovednize tož. mn. Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovednica.
Svetokriški
spovednik -a m spovednik: Spovednik im. ed. bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati ǀ meneozh de ſpovednik im. ed. ijh bode sa greshne, inu hudobne dershal ǀ Spouednik im. ed. ſe pomuja ǀ ſpouednik im. ed. tulikajn greshnikou, inu greshinz eno sa drugo shlishi ǀ sakaj menite de ſpovednjk im. ed. vaſs bode sa hudobne, inu greshne dershal ǀ ſpovidnik im. ed. pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio ǀ cilu majhine pokure od ſpovednika rod. ed. imèti ǀ meneozh de li od spovednika rod. ed. lete beſsede shlishio ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah tega ſpouednika rod. ed. ostala ǀ od ſpovidnika rod. ed. pak obeden ym neſmej govorit ǀ Ti, katiriga vejſt pezhe, pojdi Spovedniku daj. ed. odpri tvojo vejſt ǀ Kakor tuoj vejsti pozhutish, taku ſpovedniku daj. ed. dopovedaj ǀ Vuzhiteſe resnizo Spouedniku daj. ed. povedat ǀ praui leta K'ſpovedniku daj. ed. ǀ pred ſpovednika tož. ed. poklekneijo ǀ poklizheio ty domazhi Spovednika tož. ed. ǀ Kadar en velik greh je povedal v'ſpovednika tož. ed. je pogledal ǀ mutaſti rataio pred ſpovednikam or. ed. ǀ hozhe de ſo mutaſti, de ſe neobtoshio pred Spovednikam or. ed. ǀ kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam or. ed. dati ǀ pred ſpovedniKom or. ed. de nevedo s'oben greh ǀ nijh greh sakrivaio, inu s'ſpovednikam or. ed. andlajo ǀ kadar ſpovedniki im. mn., inu Pridigary tebe suarè ǀ Nimaio Spovedniki im. mn., inu Pridigary ſe bati resnizo govorit ǀ ſvojo kry ſo prelili ſa ſveto Vero, ali teh ſvetih ſpovednikou rod. mn. ǀ neposhlushash vuk Spovedniku rod. mn. nemetsnikou Boshijh ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam daj. mn. namestnikom Boshijm ǀ Poshle Preroke, Pridigarje, Spovednike tož. mn. ǀ puſtish shraiat Pridigarie, ſuariti ſpovednike tož. mn. ǀ Ah nemate vashe ſpovedniKe tož. mn. sa taKu nepametne dershati Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovednik.
Svetokriški
spovedovati -ujem/-am nedov. spovedovati se: taiſti bogati mosh, katiri je ſpovedoval del. ed. m ſvoje golufie, inu odertie ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala molila ſpoveduvala del. ed. ž, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla spovedovati se spovedovati se: ſe sazhne spoveduati nedol. ǀ Ozha te neſrezhne, inu greshne je menil de ſe spoveduie 3. ed. ǀ Kadar ta greshni ſe njemu ſpoveduje 3. ed. ǀ ſe spoveduje 3. ed., inu obhaja ǀ Kateri po gostem ſe ſpoveduajo 3. mn. ǀ uni Pariſienſi Dohtar, katiri s' pravo grevingo ſe nej ſpovedoval del. ed. m ǀ do vekoma ſim fardaman, dokler ſe nej ſim prau spovedoval del. ed. m Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedovati.
Prekmurski
vrédno tudi vréjdno tudi vréidno prisl. upravičeno, primerno, dostojno: Vrêdno sze dr'zi za kralico cvêtja KAJ 1870, 18; da naz vredno obderſi TF 1715, 28; vreidno je ſztanovito tákſi ſzmertetlni greih oznániti TF 1715, 36; naj vrejdno etoga goſztá gori vzemem KŠ 1754, 235; Li, kak je vrejdno, pouleg Evagyelioma hodite KŠ 1771, 593; naj vrejdno v'sivamo KM 1783, 20
Število zadetkov: 10