Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
uslúžbenec -nca m (ȗ)
kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju
// kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci; uslužbenec v javni upravi
♦ 
pravn. državni uslužbenec sodelavec državnih organov; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic
SSKJ²
občínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na občino: občinske meje; občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski ljudski odbor od 1952 do 1963 izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora; občinski praznik praznik, ki se praznuje v okviru občine; občinski sluga nekdaj nižji uslužbenec na občini, ki opravlja pomožna dela; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti; občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; občinske ceste ceste, ki omogočajo promet na območju občine; občinski svet; občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
 
ekspr. moje kolo ni občinsko ne dovolim, ne želim, da bi ga kdorkoli uporabljal
 
pravn. občinsko sodišče nekdaj prvostopenjsko sodišče za manj važne pravne zadeve
SSKJ²
arhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
 
biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo
SSKJ²
bibliotekár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar: bibliotekar študijske knjižnice
 
biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo
SSKJ²
knjížničar -ja m (ȋ)
strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja
 
biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo
// kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo
SSKJ²
odprávnik -a m (ȃ)
1. uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu: skladiščnik in odpravnik
2. polit., v zvezi odpravnik poslov diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, za stopnjo nižji od poslanika: vlada ne bo poslala tja poslanika, ampak le odpravnika poslov
// uslužbenec diplomatskega predstavništva, ki začasno nadomešča poslanika ali veleposlanika: ambasado trenutno vodi odpravnik poslov, ker se je veleposlanik po preteku mandata vrnil v domovino
♦ 
žel. vlakovni odpravnik ali odpravnik vlakov delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka
SSKJ²
pisáč -a m (á)
1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači
// slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači
2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj
SSKJ²
dácar -ja m (ā)
1. pog., ekspr. davčni uslužbenec: skrivati se pred dacarji; znašel se je pod drobnogledom, v primežu dacarjev; izračuni dacarjev; dacarji in inšpektorji / razrešiti prvega dacarja vodjo davčne uprave / neučinkoviti, a neusmiljeni dacarji
2. v stari Avstriji uslužbenec, ki pobira dac: vinski dacar
SSKJ²
móž m, mn. možjé (ọ̑)
1. poročen moški v odnosu do svoje žene: to je moj mož; želi si dobrega moža; dober, hud, nezvest, rajni mož / zakonski mož / čas je, da začneš iskati moža / vzela ga je za moža poročila se je z njim
2. dorasel človek moškega spola: si že mož; ta mož ni moj oče; skoraj neopazno se je iz dečka razvil mož; eleganten, lep, mlad, velik mož; izkušen mož; značajen mož; mož petdesetih let, sivih las
// nav. ekspr., s prilastkom dorasel človek moškega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: sestanek vodilnih mož; volilni možje / veliki, znameniti možje / črni možje pogrebniki; občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; mož postave policist; možje v modrem policisti
3. ekspr., navadno v povedni rabi moški kot nosilec odločnosti, poguma: bodi mož in ne cmera; ali smo možje ali nismo; bil je mož, da malo takih; si kaj moža; ali je kaj moža v njem; moža se je izkazal; to je bil pravi mož / on je figa mož figamož
4. vsak izmed organiziranih ljudi, navadno vojak brez čina: skupina je štela petnajst mož; v boju so izgubili dva moža / bataljon se je boril do zadnjega moža
5. pog., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s podobo navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / meni je padel mož
6. nar. (poročna) priča: biti komu za moža
● 
star. moža objeti omožiti se; star. sonce je še za moža visoko videti je, kot bi bilo nad obzorjem za dolžino človekove postave; ledeni možje čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ekspr. slamnati mož strašilo na njivah, ki ponazarja človeka, narejeno iz slame; sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa; ekspr. stali so mož pri možu tesno skupaj; vsi kot en mož enotno, složno
♦ 
etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; gastr. (krompirjev) mož pretlačen krompir in fižol z ocvirki
SSKJ²
arhívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
SSKJ²
čitálec -lca [čitalca in čitau̯ca; drugi pomen čitalcam (ȃ)
1. bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev
2. naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen čitalec pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: čitalec prstnih odtisov / optični čitalec optični bralnik
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
SSKJ²
čuváj -a m (ȃ)
1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
 
žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice
// zastar. čuvar: čuvaj reda, morale
2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
SSKJ²
dávčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
 
publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
SSKJ²
deklaránt -a m (ā á)
kdor poda, predloži deklaracijo: podpisani deklaranti / carinski deklarant uslužbenec v podjetju, ki sestavlja carinske deklaracije
SSKJ²
desetár -ja m (á)
1. nekdaj čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo višji od razvodnika, ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste / dobiti, imeti čin desetarja
2. kdor vodi skupino desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji; na sestanku so določili novega desetarja tekmovalne desetine / desetar pionirskega odreda
♦ 
žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge
SSKJ²
dopolnjeválec -lca [dopou̯njevau̯cam (ȃ)
kdor kaj dopolnjuje: bil je nadaljevalec in dopolnjevalec naše gledališke tradicije
 
trg. uslužbenec v samopostrežni trgovini, ki prinaša blago na prodajne police
SSKJ²
držáven -vna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na državo:
a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera
c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar
2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ 
polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem kapitalizem, pri katerem država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone; pravn. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države
    držávno prisl.:
    takrat je bil še državno nastavljen; državno financiran projekt
SSKJ²
garderobêr -ja m (ȇ)
moški, ki dela v garderobi: dobil je službo garderoberja
 
gled. uslužbenec, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralcem pri oblačenju
SSKJ²
hotélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hotel: hotelska restavracija, soba / hotelski receptor, uslužbenec / cene hotelskih storitev; publ. vse hotelske zmogljivosti so že zasedene
SSKJ²
izména1 -e ž (ẹ̑)
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu: stroj, ki dela samo v eni delovni izmeni, je premalo izkoriščen / delo v nočni izmeni; zaradi velikega števila učencev so uvedli tretjo izmeno; vodja izmene uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo v določeni izmeni / delati v izmenah; pouk poteka v izmenah
// časovno sklenjen del kake celote: naši brigadirji bodo delali v drugi izmeni; zdravilišče lahko sprejme v vsaki mesečni izmeni po dvesto otrok
2. navadno s prilastkom skupina delavcev, ki dela v takem časovno sklenjenem delu delovnega procesa: naša izmena dela drugi teden dopoldne / čez en mesec bo te brigadirje zamenjala nova izmena
Število zadetkov: 122