Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
izpít -a m (ȋ)
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata: delati, izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit; prijaviti se k izpitu; učiti se za izpit; spraševati pri izpitu; šol. žarg. cepniti, pasti pri izpitu ne opraviti ga; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; že ima izpit iz matematike ga je že opravil; rok za izpit / diplomski, mojstrski, vozniški izpit; pisni, ustni izpit; izpit za strojevodjo; izpit pred komisijo
♦ šol. delni izpit ki obsega del snovi zaključnega izpita; diferencialni ali dopolnilni izpit ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; državni izpit nekdaj zaključni izpit na nekaterih visokih šolah; popravni izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; preizkusni izpit s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku; razredni izpit iz snovi, predpisane za en razred; sprejemni izpit za sprejem na določeno šolo; strokovni izpit s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; zaključni izpit ob koncu šolanja; zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli
Celotno geslo Sinonimni
izpít1 -a m
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidatapojmovnik
SINONIMI:
star. eksamen, zastar. poskušnja, zastar. preskušnja, zastar. skušnja
GLEJ ŠE: vreči, vreči, vreči, matura, matura, matura
SSKJ²
kandidátka -e ž (ȃ)
1. ženska ali država, ustanova, ki si prizadeva, se poteguje za kaj: izbirati med več kandidatkami; predsedniška kandidatka; kandidatka za službo / status kandidatke za članico v Evropski uniji; država kandidatka
// ženska ali država, ustanova, ki izpolnjuje pogoje za kaj: bila je primerna kandidatka za razpisano delovno mesto; kandidatke in kandidati za bodoče štipendiste / olimpijska kandidatka športnica, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpijskih igrah
2. ženska, ki se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: kandidatka je uspešno opravila ustni del izpita; kandidatka za vozniški izpit / izpitna kandidatka
Pravopis
kolókvij -a m s -em (ọ́) pisni, ustni ~ |izpit|; dvodnevni ~ arheologov |posvetovanje|
SSKJ²
rigoróz -a m (ọ̑)
nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor: pripravljati se na rigoroz / prvi, drugi, tretji rigoroz
● šol. žarg., nekdaj ustni izpit kot pogoj za pripustitev k zagovoru doktorske disertacije, ki ga mora opravljati kandidat brez magisterija; ustni doktorski izpit
Pravopis
rigoróz -a m (ọ̑) šol. žarg. ustni doktorski izpit
SSKJ²
ústen -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na usta: ustna kotička; ustne in obrazne mišice / ustna odprtina, votlina / ustne bolezni; ustna higiena / ustna voda tekočina za izpiranje ust
// ki je izrečen, nenapisan: ustni odgovor, ukaz; ustna anketa, izjava, ponudba; ustno in pisno izražanje; ustno poročilo / ustni izpit izpit, pri katerem so odgovori ustni; ustno računanje računanje na pamet; ustno izročilo
● ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih
♦ jezikosl. ustni glas; med. ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih
    ústno prisl.:
    povedati ustno; vse mu bo ustno razložil; elipt. več pa ustno
Pravopis
ústen -tna -o (ȗ) Dogovor je bil ~
ústni -a -o (ȗ) ~ izpit
ústnost -i ž, pojm. (ȗ) ~ sporočila; pravn. načelo ~i
Število zadetkov: 8