Zadetki iskanja
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata: delati, izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit; prijaviti se k izpitu; učiti se za izpit; spraševati pri izpitu; šol. žarg. cepniti, pasti pri izpitu ne opraviti ga; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; že ima izpit iz matematike ga je že opravil; rok za izpit / diplomski, mojstrski, vozniški izpit; pisni, ustni izpit; izpit za strojevodjo; izpit pred komisijo
♦ šol. delni izpit ki obsega del snovi zaključnega izpita; diferencialni ali dopolnilni izpit ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; državni izpit nekdaj zaključni izpit na nekaterih visokih šolah; popravni izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; preizkusni izpit s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku; razredni izpit iz snovi, predpisane za en razred; sprejemni izpit za sprejem na določeno šolo; strokovni izpit s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; zaključni izpit ob koncu šolanja; zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli
1. ženska ali država, ustanova, ki si prizadeva, se poteguje za kaj: izbirati med več kandidatkami; predsedniška kandidatka; kandidatka za službo / status kandidatke za članico v Evropski uniji; država kandidatka
// ženska ali država, ustanova, ki izpolnjuje pogoje za kaj: bila je primerna kandidatka za razpisano delovno mesto; kandidatke in kandidati za bodoče štipendiste / olimpijska kandidatka športnica, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpijskih igrah
2. ženska, ki se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: kandidatka je uspešno opravila ustni del izpita; kandidatka za vozniški izpit / izpitna kandidatka
nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor: pripravljati se na rigoroz / prvi, drugi, tretji rigoroz
● šol. žarg., nekdaj ustni izpit kot pogoj za pripustitev k zagovoru doktorske disertacije, ki ga mora opravljati kandidat brez magisterija; ustni doktorski izpit
nanašajoč se na usta: ustna kotička; ustne in obrazne mišice / ustna odprtina, votlina / ustne bolezni; ustna higiena / ustna voda tekočina za izpiranje ust
// ki je izrečen, nenapisan: ustni odgovor, ukaz; ustna anketa, izjava, ponudba; ustno in pisno izražanje; ustno poročilo / ustni izpit izpit, pri katerem so odgovori ustni; ustno računanje računanje na pamet; ustno izročilo
● ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih
♦ jezikosl. ustni glas; med. ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih
- ústno prisl.:
povedati ustno; vse mu bo ustno razložil; elipt. več pa ustno