Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
kázenski -a -o [zən] prid. (ȃ) nanašajoč se na kazen ali kaznovanje:
  1. a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati; kazenska kolonija nekdaj področje zunaj domovine, kamor se pošiljajo kaznjenci v pregnanstvo
    ♦     šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška
  2. b) izdati kazenski nalog; kazenski predpis / sprožiti, uvesti, ustaviti kazenski postopek postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; kazenski pregon; kazenski proces; kazenski ukrep; kazenski zakonik zakonik, ki obsega sistematično razvrščene določbe materialnega kazenskega prava; kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; kazenska preiskava; kazenska sankcija; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij
    kázensko prisl.: kazensko odgovoren; bila je kazensko premeščena
SSKJ
krítika -e ž (í) 
  1. 1. analiza novega znanstvenega ali umetniškega dela zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin: ta kritika je zelo konstruktivna; lotil se je kritike novega romana; uničujoča kritika; članek je doživel utemeljeno kritiko; žaljiva in zlonamerna kritika dramske predstave / literarna kritika / napisati kritiko; izdati svoje kritike v knjigi / družbena kritika
    // ed. skupek, celota takih analiz: slovenska kritika je film pohvalila / kritika ga uvršča med vodilne umetnike / pog. na premieri se je zbralo veliko kritike kritikov
  2. 2. negativna ocena česa: ne prenese, ne trpi nobene kritike; to dejanje zasluži (vso) kritiko / učenci pričakujejo kritiko
    ♦     lit. tekstna kritika
SNB
lionizem -zma cit. [lajonízəm] m (ī)
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub: Lionizem se je v Sloveniji nadpovprečno dobro razvijal ter se uspešno širil in povečeval svoje članstvo E ← agl. Lionism po imenu organizacije Lions klub
SSKJ
pojásniti -im in pojasníti -ím dov., pojásnil (ā ȃ; ī í) 
  1. 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil
    // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z govorjenjem, mimiko pojasniti / na kratko mu je pojasnil, kako je bilo
  2. 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dejstva bodo najbolje pojasnila našo odločitev / ni si znal pojasniti tesnobnega občutka / pojasniti svoje stališče do svetovnih problemov
    pojásnjen -a -o: problem še ni zadovoljivo pojasnjen
SSKJ
pojasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: pojasnjevati učencem nove pojme / vsako sliko pojasnjuje kratek tekst
    // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z rokami je pojasnjeval tujcu, naj hitro odide / pojasnjeval jim je, da tega ni storil on / na zahtevo bralca uredništvo pojasnjuje, da gre za pomoto
  2. 2. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo pojasnjuje njegov nenadni odhod / pojasnjevati razmerje do življenja
    ♦     lingv. odvisniki pojasnjujejo nadredne stavke
SSKJ
postópek -pka m (ọ̑) 
  1. 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času
    // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva
  2. 2. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sprožiti, ustaviti, uvesti postopek; vložiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek
    ♦     adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi
SSKJ
prognóstik -a m (ọ́) kdor napove, predvidi kaj, zlasti strokovno utemeljeno, napovedovalec: ta ekonomist je zanesljiv prognostik / meteorolog prognostik
// med. kdor strokovno napove, predvidi potek, izid bolezni, operacije: ta zdravnik je dober prognostik; diagnostik in prognostik
SSKJ
prognóstika -e ž (ọ́) napovedovanje, predvidevanje, zlasti strokovno utemeljeno: prognostika gospodarskega razvoja; imeti smisel za prognostiko
// nauk o tem
SSKJ
prognozírati -am dov. in nedov. (ȋ) napovedati, predvideti, zlasti strokovno utemeljeno: na osnovi statistike prognozirati število prometnih nesreč; prognozirati, kdo bo zmagovalec
    prognozíran -a -o: prognoziran izid tekme
SSKJ
razjásniti -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ī í) 
  1. 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti
    // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake
  2. 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja
    razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku  priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec
    razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene
SSKJ
razjasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje
  2. 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost
    // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave
  3. 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje
SSKJ
razlágati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah
  2. 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz
  3. 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati
    // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal
    // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov
  4. 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati
  5. 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje
  6. 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju
    razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov
SSKJ
razložíti -ím dov., razlóžil (ī í) 
  1. 1. narediti, da pride kaj na več mest: razložil je svoje orodje po mizi / vso prtljago je razložil
  2. 2. dati, spraviti kaj s kakega vozila, živali: razložiti blago, tovor; razložiti prtljago z voza / razložiti vagon
  3. 3. narediti, da postane komu kaj jasno, razumljivo: vprašanja ni razumel, zato mu ga je moral razložiti; nakratko, podrobno razložiti
    // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razložiti komu svoj načrt; razložil mu je, kako je bilo
  4. 4. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: tega pojava še ne znamo razložiti; neprijetnega občutka si ni znal razložiti / to dejstvo nekoliko razloži njeno odločitev
  5. 5. narediti, povzročiti, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razložiti literarno besedilo; razložiti določbo, predpis
  6. 6. podati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razložiti; razložiti in definirati / razložiti besedo v slovarju; razložiti pojem družina
    ●     star. razložiti svoje izdelke razstaviti, dati na ogled
    razložèn -êna -o: pojem ni jasno razložen; papirji, razloženi po mizi; poljudno razložena beseda
    ♦     muz. razloženi akord zaporedno izvedeni toni akorda
SSKJ
smísel -sla [əu̯] m (ȋ) 
  1. 1. kar se s tem, kar izraža kaka jezikovna enota, dejansko misli: čeprav spremenimo besedni red, ostane smisel enak; s tem popravkom se je nekoliko spremenil smisel; ne prevajam dobesedno, ampak po smislu; smisel stavka mi ni popolnoma jasen / ljudstvo je dobilo značaj naroda v modernem smislu; znanost v ožjem in širšem smislu besede / treba bi bilo odgovoriti nekako v tem smislu tako
  2. 2. kar se misli, hoče s čim doseči: smisel njegovega ravnanja je jasen; smisel teh predpisov zelo različno razlagajo; vzgojni smisel športnih tekmovanj / vsaka kretnja je imela kak smisel
  3. 3. kar dela kako dejavnost, dogajanje vredno, utemeljeno: delo daje življenju smisel; iskati smisel; življenjski smisel; razmišljati o smislu umetnosti
  4. 4. navadno s prilastkom, v zvezi z za sposobnost za dojemanje, presojanje bistva česa: ima smisel za glasbo, literaturo; smisel za lepoto / izgubil je smisel za čas občutek; nima nobenega smisla za njegove probleme razumevanja
    // ta človek nima smisla za humor
    // posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: ima izrazit smisel za tehniko; razvijati smisel za praktično delo / privzgojiti smisel za red in čistočo / ima smisel za otroke zna ravnati z njimi
  5. 5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža, da je kaj v skladu z resnično vsebino, namenom česa: napisati prošnjo v smislu dogovora; ravnati v smislu predpisov
  6. 6. ekspr., s prilastkom, v zvezi v smislu poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek: fant je neroda v pravem smislu besede; pisatelj v najboljšem smislu
  7. 7. ekspr., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža omejitev trditve na določeno: v nekem smislu je bilo njegovo življenje zelo razburljivo; v tem smislu imaš prav
  8. 8. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez smisla, nima smisla izraža nepotrebnost česa: brez smisla se je prepirati z njim; nima smisla razpravljati o teh problemih
    ♦     fiz. gibanje po krogu v smislu urnega kazalca; geom. smisel kar opredeljuje gibanje točke po premici, krivulji, meji lika, glede na izbiro ene od obeh možnosti; negativni, pozitivni smisel
SSKJ
trdíti in tŕditi -im nedov. (ī ŕ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: če on to trdi, bo že res; trdi, da je dolg že vrnil; pogumno, utemeljeno, vztrajno kaj trditi; tega ni mogoče z gotovostjo trditi / ekspr. obtožnica trdi, da je kriv / ljudje trdijo o njem čudne reči govorijo, pripovedujejo; strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v začetnem obdobju pesnikovega ustvarjanja mislijo, menijo; ekspr. predstava je dobra, lahko trdim, zelo dobra rečem
● ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ekspr. nočem trditi, da ste vi vsega krivi izraža omilitev povedanega; ekspr. še vedno trdi svojo vztraja pri tem, kar je rekel; zastar. trditi kako vero priznavati, izpovedovati
    trdé zastar.: ugovarjal mu je, trde, da še ni prepozno
    trdèč -éča -e: branil ga je pred drugimi, trdeč, da je pošten človek
SSKJ
utemeljíti -ím dov., uteméljil (ī í) 
  1. 1. dati čemu temelj, osnovo: utemeljiti nauk, teorijo / ta dela so utemeljila slovensko književnost; utemeljiti kaj kot znanost
  2. 2. narediti, da je kaj logično upravičeno: utemeljiti pritožbo, prošnjo, zahtevo; filozofsko, znanstveno utemeljiti trditev
    // navesti vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje: utemeljiti odpust z dela; svojo odsotnost je slabo utemeljil / utemeljiti izjavo; utemeljiti s številkami; svojega strahu ni znal razumsko utemeljiti
  3. 3. zastar. ustanoviti: takrat so utemeljili več hranilnic / utemeljiti grad, mesto
    utemeljèn -êna -o: utemeljen dvom, sum; pritožba je dovolj utemeljena; to je strokovno dobro utemeljeno
SNB
vídeoumétnik -a in vídeo umétnik -- -a m, člov. (ȋ-ẹ̑)
umetnik, katerega izrazno sredstvo je video: Uporniškega, divjega, a vselej premišljenega in utemeljeno kritičnega umetnika, dobrega kiparja in prodornega videoumetnika bi verjetno sprejeli E ↑vídeo... + (↑)umétnik
SSKJ
vražaríja -e ž (ȋ) iz vraže izvirajoče, z vražo utemeljeno dejanje: opusti vendar te vražarije
● ekspr. zabavati gledalce s svojimi vražarijami in čarovnijami izredno spretnimi dejanji
Število zadetkov: 18