Zakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Glagoli brez vidskega para
Vorenc
gnil prid., F13, catheracticum, arznia katera divje nepridnu inu gnylu meſſú odjéda; deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod tá otrébleni groṡd; exputrescere, ſegnîti, gnylu rátati; febris putrida, tá gnyla marṡliza; fracidus, -a, -um, gnyl; fragilis, -le, lahku k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb, gnyl, rotán; marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu, ṡkaṡhen; putrefactus, -a, -um, gnyl, vſmraden, ſtrohnên; putrere, gnylu inu ṡkaṡhenu biti; putrescere, gnylu perhajati, ali gnyti; rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; tabidus, -a, -um, gnyl, uvel, gnoján
Vorenc
gnojan (gnojen) prid., F10, exulcerare, reṡraniti, koṡho reṡdréti, gnoinu ſturiti; purulentus, -a, -um, gnojen, ali gnoján; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh; supporatio, en gnoini otúk; suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina ṡréla biti, ali gnoinu perhajati; tabidus, -a, -um, gnyl, uvel, gnoján; vomica, -ae, en ṡnotarnî reſpuszheni tur, kateri tezhe: ṡkrivna gnoina bolezhina
Vorenc
Vorenc
klapoušec m, flaccus, -a, -um, ſlab, kateri ima doli obéſhena uſheſſa, uvèl, katerimu perje doli viſſy, klapavuſhez
Pravopis
..l [u̯] -a -o prip. obr. deležnika
1. 'tvornost' délal, jédel
2. 'stanje po izvršenem dejanju' dôšel, gníl, minúl, počrnèl in počrnél, pošèl, usáhel, uspèl in uspél, uvél, vzkipèl
1. 'tvornost' délal, jédel
2. 'stanje po izvršenem dejanju' dôšel, gníl, minúl, počrnèl in počrnél, pošèl, usáhel, uspèl in uspél, uvél, vzkipèl
Vorenc
SSKJ²
odščípniti -em dov. (í ȋ)
s ščipanjem odstraniti: odščipniti konico žeblja; odščipniti roži uvel list; pren. nekaj je odščipnil od resnice
● ekspr. odščipniti sto evrov od zaslužka odtegniti
// s ščipanjem odstraniti del česa: žico je treba malo odščipniti / pog. odščipniti hlebec odlomiti / ekspr. gospodar mu je odščipnil zaslužek znižal
s ščipanjem odstraniti: odščipniti konico žeblja; odščipniti roži uvel list; pren. nekaj je odščipnil od resnice
● ekspr. odščipniti sto evrov od zaslužka odtegniti
// s ščipanjem odstraniti del česa: žico je treba malo odščipniti / pog. odščipniti hlebec odlomiti / ekspr. gospodar mu je odščipnil zaslužek znižal
Pravopis
odščípniti -em dov. odščípnjen -a; odščípnjenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ roži uvel list; poud. ~ delavcu zaslužek |delno odvzeti|; knj. pog. ~ hlebec odlomiti
Vorenc
pogubljen del., F4, disperditus, -a, -um, ẛatren, pogublen; perditus, -a, -um, ṡgublen, pogublen; sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme; vastatus, -a, -um, pogublen, pogonoblen
Vorenc
Vorenc
Celotno geslo
Frazemi
sólza Frazemi s sestavino sólza:
číst kot sólza, dolína sólz, jokáti krváve sólze, krokodílje sólze, krokodílove sólze, krokodílske sólze, krváve sólze, máčje sólze, máčkine sólze, prelívati krokodílje sólze, pretákati brídke sólze, pretákati krokodílje sólze, pretákati krokodílove sólze, pretákati krokodílske sólze, pretákati krváve sólze, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, točíti brídke sólze, točíti grénke sólze, točíti krokodílje sólze, točíti krokodílove sólze, točíti krokodílske sólze, točíti krváve sólze, točíti máčje sólze, topéč se v sólzah, topíti se v sólzah, utápljati se v sólzah, utoníti v sólzah, utopíti se v sólzah, zapustíti dolíno sólz, žénski jók pa máčkine sólze
číst kot sólza, dolína sólz, jokáti krváve sólze, krokodílje sólze, krokodílove sólze, krokodílske sólze, krváve sólze, máčje sólze, máčkine sólze, prelívati krokodílje sólze, pretákati brídke sólze, pretákati krokodílje sólze, pretákati krokodílove sólze, pretákati krokodílske sólze, pretákati krváve sólze, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, točíti brídke sólze, točíti grénke sólze, točíti krokodílje sólze, točíti krokodílove sólze, točíti krokodílske sólze, točíti krváve sólze, točíti máčje sólze, topéč se v sólzah, topíti se v sólzah, utápljati se v sólzah, utoníti v sólzah, utopíti se v sólzah, zapustíti dolíno sólz, žénski jók pa máčkine sólze
Jezikovna
Trpnik glagola »imeti«
Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.
SSKJ²
uvél in uvèl -éla -o [uveu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: uveli cveti, listi; uvela rastlina / uvela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: uvela koža / ekspr.: uvel obraz; uvele prsi; suhe, uvele roke starca
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzoba, uvela ženica
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: uvela lepota
● ekspr. odgovarjati z uvelim glasom neizrazitim, medlim; iron. uvela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: uveli cveti, listi; uvela rastlina / uvela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: uvela koža / ekspr.: uvel obraz; uvele prsi; suhe, uvele roke starca
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzoba, uvela ženica
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: uvela lepota
● ekspr. odgovarjati z uvelim glasom neizrazitim, medlim; iron. uvela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila
- uvélo prisl.:
uvelo viseči listi;
Pravopis
uvél -a -o in uvèl -éla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́) ~ cvet; poud. ~ glas |medel, neizrazit|
uvélost -i ž, pojm. (ẹ́)
uvélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
Pleteršnik
uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
Celotno geslo
Hipolit
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost