Zadetki iskanja
triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V; do v; zveza v-ja in u-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v
♦ jezikosl. dvoustnični v
- v- prvi del zloženk
nanašajoč se na v:
♦ obl. V-izrez izrez v obliki črke V
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ)
1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo; metati v jamo; pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige
2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj; streljati v tarčo; udarec v obraz
3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh; rdeč v obraz
4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto
// za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo
5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu; ekspr. zavpiti v en glas; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod
6. za izražanje namena: dati v najem; povedati v opravičilo; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste
7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik; zavit v odejo
8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga; zaljubiti se v sošolko; upanje v uspeh
9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dolarjev v evre; prevajati iz nemščine v slovenščino
// za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela
10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj; poseči v dogajanje; ekspr. lesti v dolgove; spraviti v red; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo
11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo; pog. vzeti v račun; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko
II. z mestnikom
1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši; v kotlu vre; stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo
2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih; zlomiti se v sredini
3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi; živeti v skupnosti narodov; otrok v družini; pesmi v zbirki
4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu
5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti; v času kuge; v prihodnjem letu / bilo je v košnji
// za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih
6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju; reči v jezi; delo v vročini
7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih; vse je v redu; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini
8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu; pomagati v denarju, strokovnjakih; voziti v vozičku
9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju; udeležiti se v majhnem številu
10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu; znajti se nepričakovano v nevarnosti; živeti v pokoju; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu
11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku; napredovati v znanju; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu
12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja; v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
I. z mest.
1. v, za izražanje mesta, kraja dogajanja: Stámpano vSaxonii TF 1715, 1; naime pak vſolai nasſih TF 1715, 5; Leſal bom vgroubi SM 1747, 74; v-Tarſuſi Cziliczie KŠ 1771, 431; vſzeim, ki ſzo vhi'zi KŠ 1771, 14; Stampana, v-Soproni KM 1783, nasl. str.; V-Betlehemi ſze rodi BRM 1823, 4; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; náj prvo je 'snyimi v Taliánszkom Krála potuko KOJ 1848, 9; V Köszegi TA 1848, 1; V-Büdini KAJ 1870, 2; V-Kalocsi AI 1875, kaz. br. 8; V-Budimpešti BJ 1886, 1
2. za izražanje dogajanja, stanja: Szvéti Pavel vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; ſze ne veſzeli vnikaksoj konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; koupeo vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; vlagojem i vdobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; I ſzpácsili ſzo ſze vnyem KŠ 1771, 47; Vörjem v-ednom Bougi KMK 1780, 7; Veszélte ſze Vmiloscse vrejmeni BKM 1789, 11; Vörmo, i vKriſztuſi KŠ 1771, 6; i vernoſzt v pozványi BRM 1823, VII; V-'zitki, i v-ſzmrti áldüj náſz BRM 1823, 2; szove v-kmiczi brecsijo KOJ 1833, V; V-ednoj fari KOJ 1845, 3; v-szvetsztvi ga molécsi KAJ 1848, 7; mi v-tebi verjemo KAJ 1848, 10; ali bojdite v-miri TA 1848, 4; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 6; Kak sze tô v-priliki gucsi KAJ 1870, 6; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; nê je navajen v-etom táli glavô treti AI 1875, kaz. br. 6; Vu ednom dnévi 15 vör pribižijo AI 1878, 8; gda poka vdobroj vôli BJ 1886, 8
II. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti kam: vnébo proti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; i ti nyé bodes vpéto pikala SM 1747, 9; po rávnoj pouti vnebéſza KŠ 1754, 10a; je ſou v-Parthio KŠ 1771, 260; ſe dá v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; kaj je Ivan vroké dáni KŠ 1771, 12; Sztoupo je v-Nebéſza KMK 1780, 7; Zaſztoupo je vnébo BKM 1789, 7; decza morejo v-soulo hoditi KOJ 1845, 3; páli szo sze Vougri vbli'snye Nemsko notripovüpali KOJ 1848, 9; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Szilje doszta v Buda-Pesto pripelano AI 1875, kaz. br. 8
2. za izražanje usmerjenosti dejanja: vrouke nevzemo návuk vore TF 1715, 5; dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7; csi vsaloſzt opádnes volno jo preterpi SM 1747, 89; je klücse králesztva nebeszkoga nej nyemi vrouke dáo KŠ 1754, 10a; naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; Rejcs ſze je vtejlo oblejkla BKM 1789, 3; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; komi je potrejbnoszt v-ocsi szijjala KOJ 1845, 3; Bôg v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; Pero szi v-ténto namocsim KAJ 1870, 7; šteri se v-sani prégejo AI 1878, 8; rimszkomi Pápi eden táo v dár priká'se KOJ (1914), 97
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 59
- Naslednja »
Vse na Franu | 1166 | 134317 |
Slovarji
Svetovalnica
Jezikovna | 344 | 2866 |
Oddajte vprašanje | ||
Terminološka | 4 | 396 |
Oddajte vprašanje |
Portali, Korpusi
Franček |
Termania |
Gigafida 2.0 |
Nova beseda |
Korpus 16 |
Besede |
Besedišče |
Gos |
Predlagajte
Nove slovenske ustreznice |
Nove besede |