Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    á -- kot imenovalni prilastek
    prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
     
    glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
    á- prvi del zloženk
    nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
     
    glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
SSKJ²
a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
SSKJ²
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
SSKJ²
ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
SSKJ²
abbé -ja [abé -êjam (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
SSKJ²
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
SSKJ²
abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
SSKJ²
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
SSKJ²
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek
SSKJ²
abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
SSKJ²
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
 
elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
SSKJ²
abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
SSKJ²
abisálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
SSKJ²
ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
SSKJ²
ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
SSKJ²
abnórmnost -i ž (ọ̑)
abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
SSKJ²
aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
SSKJ²
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču
    aboníran -a -o:
    aboniran je samo v Drami
SSKJ²
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
 
ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
SSKJ²
ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Število zadetkov: 31705