Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
alelúja medmet [alelúja]
    1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
    2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen
      2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
      2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
    3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
    4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
    5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
    6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
Pleteršnik
dojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. mit dem Essen fertig werden: učenci so velikonočno jagnje dojedli, Ravn.
SSKJ²
izpraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od izpraševati: opustiti nadležno izpraševanje; z izpraševanjem je dognal, kje je / izpraševanje učencev pri izpitu spraševanje
♦ rel. ženin in nevesta sta šla k izpraševanju nekdaj k župniku na pogovor o krščanskem nauku in zakonu; velikonočno izpraševanje nekdaj preverjanje in dopolnjevanje znanja krščanskega nauka pred veliko nočjo
SSKJ²
jágnje -ta s (á)
1. ovčji mladič: jagnje beketa, bleja, bleketa; zaklati jagnje; belo, kodrasto jagnje; krotek, ponižen kot jagnje; uboga kot jagnje / kot nagovor ne boj se, jagnje moje
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno, žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
♦ rel. Jagnje božje jagnje kot simbol Kristusa, žrtve za spravo med človeštvom in Bogom; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: on je res jagnje
Celotno geslo eSSKJ
látvica látvice samostalnik ženskega spola [látvica]
    1. skleda z dulcem, navadno za mleko
      1.1. količina, ki ustreza taki posodi
    2. morski polž z nezavito hišico, ki se trdno pritrdi na skalo; primerjaj lat. Patella vulgata, Patellogastropod
ETIMOLOGIJA: iz latva = cslov. laty ‛lonec’, dluž. łacywa ‛steklenica’ < pslov. *laty, sorodno z litov. luõtas ‛iz izdolbenega debla narejen čoln, drevak’ - več ...
Pravopis
nosítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč.: ~i neba na velikonočno jutro; ~i srednjeveške kulture nosilci
nosíteljica -e ž, člov. (ȋ) neobč. nosilka
nosíteljev -a -o (ȋ) neobč.
nosíteljičin -a -o (ȋ) neobč.
Pleteršnik
opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten (mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
Pravopis
pírh -a m (í) |velikonočno poslikano jajce|
Pleteršnik
poležávanje, n. das lange Liegen (im Bette): p. v postelji na velikonočno nedeljo stori, da lan poleže, Pjk. (Črt.).
Celotno geslo Frazemi
šív Frazemi s sestavino šív:
pókati po [vsèh] šívih
Celotno geslo Sprotni
trídnévje samostalnik srednjega spola
    trije zaporedni dnevi kot enotna, zaključena celota, zlasti pri kakem dogajanju 
Celotno geslo Etimološki
velíka nọ̑č -e nočȋ ž
Celotno geslo Hipolit
velikanočni pridevnik

GLEJ: velikonočno

SSKJ²
velikonôčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na veliko noč: velikonočno jutro / velikonočni ponedeljek ponedeljek po veliki noči; velikonočna nedelja / velikonočni prazniki / velikonočni pirhi
♦ rel. velikonočni čas čas od velike noči do binkošti; velikonočni obred; velikonočna spoved; velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti; blagoslov(itev) velikonočnih jedil
Celotno geslo Hipolit
velikonočni pridevnik

GLEJ: velikonočno

Celotno geslo Hipolit
velikonočno (velikanočni, velikonočni) pridevnik
SSKJ²
vúzemnica -e [vuzəmnica] ž (ú)
nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: kuriti vuzemnico
Celotno geslo Sinonimni
vúzemnica -e ž
nar. kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj
SINONIMI:
nar. vuzmenka
SSKJ²
vúzmenka -e ž (ū)
nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: zakuriti vuzmenko
Število zadetkov: 19