Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
číslo -a s rožni venec: csiszlo (petli, pater noster, molek) KOJ 1845, 23
Pleteršnik
desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.-Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
Pleteršnik
dẹvȋški, adj. Jungfrauen-, jungfräulich; d. venec, der Jungfernkranz; d. stan, der Jungfernstand.
Pleteršnik
dlésna, f. das Zahnfleisch, Cig., C.; tudi: pl. dlesne, Cig.; zobov venec gleda iz dlesen, Erj. (Som.).
Prekmurski
gòrpis -a m napis: venec tudi beli pantlik má z-etaksim gorpiszom AIP 1876, br. 2, 1
Svetokriški
koronan prid. kronan: jeſt pak hozhem s' bodezhimi gaishlami gaislan, inu s' terniam koronan im. ed. m biti (IV, 446) Iz → kronan pod vplivom lat. corōna ‛venec, krona’
Celotno geslo Pohlin
krancelj [kráncǝlj kráncǝljna] samostalnik moškega spola
  1. venec
  2. neka posoda, ki jo uporabljajo v rudnikih

PRIMERJAJ: kvancelj

Svetokriški
krancelj -na m venec: Letukai meni naprei pride krona, ali kranzel im. ed., katero je vidil Euſculapius ǀ na mejſti tiga slatiga kranzelna rod. ed. s' katerem je kronana ǀ ſo tej Bogini Ceres s'shita en kranzel tož. ed. ſturili ǀ je G. Boga hualila, inu zhakala na kranzel tož. ed. te martre ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou rod. mn. ǀ Jesus je gartroshe tergal, kranzelne tož. mn. pletel ← srvnem. kranzlīn, manj. od kranz ‛venec’
Svetokriški
krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη
Pleteršnik
lávorjev, adj. Lorbeer-, Cig.; l. venec, nk.
Pleteršnik
mīrtov, adj. Myrten-; m. venec.
Pleteršnik
mučę̑nstvọ, n. das Märtyrerthum, Mur., Cig.; (moč-), ogr.-C.; venec mučenstva, die Märtyrerkrone, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopȋtni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
Prekmurski
namèstiti -im dov. namestiti, položiti: ete zaiméne oszêb pred vrêmena-recsjôv name-sztiti AIN 1876, 48; Kralica vênec na mrtvo telo namesztila AIP 1876, br. 2, 1
namèščeni in namèstjeni -a -o
1. položen, postavljen: I zacsüla, ka rô'za na krilo mlado'zenca namesztsena AIP 1876, br. 2, 6
2. zastopan: ka po eti tri kotrig veliki, szrednyi i máli poszesztvari namesztjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
Pleteršnik
nanizȃj, m. venec nanizanih stvari (n. pr. orehov), C.
Pleteršnik
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
Pleteršnik
odmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. aufhören zu beten; abbeten: o. pet očenašev, rožni venec.
Prekmurski
pètli -ja m rožni venec: V-rokaj mej csiszlo (petli, pater noster, molek) KOJ 1845, 23
Pleteršnik
porǫ̑čən, -čna, adj. 1) Trauungs-; Venec sem poročni vila, Greg.; poročni prstan, der Trauring; poročna knjiga, das Trauungsbuch, Cig., Jan.; na poročni dan, am Tage der Trauung, DSv.; — 2) = priročen: poročne bukvice, Trub.
Pleteršnik
povlȃk, m. 1) der Anstrich, Cig.; — der Überzug: venec (zobni) zastira še trši póvlak, ki se sklenina imenuje, Erj. (Som.); — der Firnis, C., DZ.; — 2) póvlak, die Holzriese, na Gorjancih (Dol.).
Število zadetkov: 40