Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.
Svetokriški
Campi Elysii cit. m mn. zemljepisno lastno ime Elizijske poljane: Poeti kateri ſo bili lete vere, de kadar zhlovek umerie, taku gre ad Campos Elyſios tož. mn. veno lepo deshelo (V, 616) Elízijske poljáne, lat. Campi Elysii po gr. Ἠλύσσσιος πεδίον ‛Elizijske poljane’, tj. ‛raj, podzemno bivališče mrtvih’
Svetokriški
cesarica -e ž cesarica: Ceſſariza im. ed. je tajla ǀ njegova Ceſariza im. ed. je bila umerla ǀ Ceſsariza im. ed. je bila sardita ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize rod. ed. Flacile is ſtebra doli vergli ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize rod. ed. Livie shtikana ǀ njemu dà enu ſapezhatenu piſſmu, de taiſtu imà Ceſſarizi daj. ed. neſti ǀ sapovej Ceſſarizo tož. ed. saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi ǀ Kadar ſo vidili rojeno leto Ceſarizo tož. ed. ǀ premislite Livio Ceſsarizo tož. ed. ǀ s'suojo Ceſarizo or. ed. Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Ceſſarize im. mn. ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje vſeli ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize im. mn. s. Eleno ǀ tulikajn Ceſſariz rod. mn., krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz ǀ V'mej Ceſsarizamy or. mn. Cunegundis → cesar
Svetokriški
cesta -e ž cesta, pot: Leta je ta prava zeſta im. ed. po katiri terbei hodit ǀ nijh ſerza ſo raunu kakor ena velika gmajn zhèſta im. ed., po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ moshno is zeſte rod. ed. saulezhe veno mejo ǀ je en slepez ſedil polek ceſte rod. ed. ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè rod. ed., inu je v' Bugajme proſſil ǀ Plinius vener pishe de ſe boj Lev na gmain zeſto tož. ed. priti ǀ na fraj ceſto tož. ed. ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ na zeſti mest. ed. pustili leshati ǀ naide eniga petleria na zejſti mest. ed. leshat ǀ kadar ima raishat po tej gmain zeiſti mest. ed. te ſmerti ǀ veni shtalizi katera na fraj zheſti mest. ed. ie ſtala ǀ uſe zèſte im. mn., poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sadoſti nam morio sprizhat zeiſte im. mn. polne petleriou ǀ zeiſte im. mn. ſo shiher bres Rasbojnikou ǀ s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah mest. mn. rasbivat, inu rupat ǀ ludje po ceſtah mest. mn. martui ſo oculi padali ǀ nejſta hodila po mejſti, ali pak po zestoh mest. mn.
Svetokriški
čuditi se -im se nedov. čuditi se: ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
Svetokriški
daljen -a prid. 1. daljen, oddaljen: je s'dalne rod. ed. ž deshele prishal ǀ je mogal veno dalno tož. ed. ž deshelo po morij rajshat ǀ je od nas shal v'dalno tož. ed. ž nebeſko deshelo ǀ v' dveih dalnih mest. dv. mejſtah ǀ Trije krajli is dalnih rod. mn. deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne tož. mn. m ǀ v'dalne tož. mn. ž deſhele ſo ga bily predali 2. dolg: na taiſti dalni mest. ed. ž rajshi presež.> gre to ner dalnishi tož. ed. ž Zerku
Svetokriški
delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
Svetokriški
Demokles -la m osebno lastno ime Demoklej: Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.
Svetokriški
duhoven -vna prid. duhoven: Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik: En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.
Svetokriški
Elizabeta -e ž osebno lastno ime Elizabeta: kateriga S. Eliſabetha im. ed. s' mladiga je bila sredila ǀ Elisabetha im. ed. Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou … ona sagleda en Crucifix na ſteni, s' perſtam sazhne kaſſat ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe rod. ed. uduue ǀ je bil Firsht Svete Eliſabethæ rod. ed. ǀ piſsanu najdem od S. Elizabethe rod. ed. luſitanske krajlize ǀ Eliſabethi daj. ed. je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi daj. ed. Raitenſi ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho tož. ed. ǀ je shla obyskat S. Eliſabetho tož. ed. ǀ kakor je ſturil Henricus s' S. Eliſabetho or. ed. 1. Sv. Elizabéta Ógrska (1207–31), žena turingijskega mejnega grofa Ludovika IV., vdova 2. Sv. Elizabéta Portugálska (1271–1325) 3. Sv. Elizabéta, mati Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 4. → Rajtensi
Svetokriški
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
Svetokriški
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
Svetokriški
fruštikati nedov. zajtrkovati: kuhar aku hozhe sdrau biti, de ima per zajti dobru frushtikat nedol., inu tiga ner bulshiga vina napyti (IV, 291) ǀ ſta shla veno Capellizo frushtikat namen. (V, 159) → fruštik
Svetokriški
fulovž -a m ptičja kletka: eno tizo v'fulaush tož. ed. saklenesh, inu ſapresh, kakor veno keho (II, 140) ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi mest. ed. (I/1, 35) ǀ vezh nekateri sherbe sa ſvoje tize, katere v'fulaushi mest. ed. imaio (I/2, 157) → fuglovž
Svetokriški
glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’
Svetokriški
globok -a prid. globok: te vode ſe ſo bali, dokler je bila taku globoka im. ed. ž, inu derezha ǀ S. Peter je bil enu shroku, inu glaboku im. ed. s morje, ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi ǀ ta ſvejt je enu globoku im. ed. s, inu nevarno morje ǀ pele Priorzo K'eni glaboki daj. ed. ž shterni ǀ kakor, de bi perglihal eno kaplo vode pruti temu glabokimu daj. ed. s, inu shirokimu moriu ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok tož. ed. m potok padil ǀ hlapz je bil vùeno glaboko tož. ed. ž vodo padil ǀ de bi dua otroka kakor s' matterniga teleſſa prideio, poſtavili veno globoko tož. ed. ž temno jezho ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto globako tož. ed. ž iamo ǀ v'enoglaboko +tož. ed. ž vodo pade ǀ v' tu glaboku tož. ed. s morje je bil padu ǀ veni glaboki mest. ed. ž skali je tizhala ǀ je bil veni temni, inu glaboki mest. ed. ž kehi sapert ǀ kakor venem glabokim mest. ed. s, inu shrokem mory ǀ on mozhne Turne je puſtil okuli duora ſidat, inu glaboke tož. mn. m grabne koppati ǀ pres zholna ſo zhes glaboke tož. mn. ž, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali presež.> na ſrejd ſemle v'tem ner globokeshim mest. ed. m kraju
Svetokriški
gospa -e ž gospa: ſe njemu ena ſilnu lepa Gospa im. ed. perkashe ǀ njega Goſpa im. ed. Aloysia mu je bila piſſala ǀ Samolzhal bom od une Gospe rod. ed., katera ſe je bila salubila veniga Dohtaria ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni shlahtni Gospej daj. ed. ǀ letej Gospei daj. ed. veſſelje ſi okratila ǀ ſe more perglihat uni zhudnu lepi Goſpei daj. ed. ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo tož. ed. ǀ ſi bil pognadil uno Goſpo tož. ed. ǀ Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei mest. ed. ǀ hudizh v'shenski podobi … je per tei Goſpei mest. ed. ſa kluzherizo 14. Lejt shlushil ǀ V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo or. ed. ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej duema Gospama daj. dv. ǀ tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe im. mn. ǀ je vidil v' ſvoj mladoſti v' Rimi pleſſat Gospe tož. mn., inu Gospodizhne ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy or. mn. Francisca Romana
Svetokriški
grd -a prid. grd: Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio
Svetokriški
hoštarija -e ž gostilna: O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.
Svetokriški
Joana -e ž osebno lastno ime Jana, Ivana: Joanna im. ed. Mati S. Franciſca ga nej mogla v' hishi poroditi, ampak je mogla veno shtalo pojti ǀ Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni daj. ed. Vrbevetani, kateri je umerla Mati, inu Ozha, Angel je Joanno tož. ed. peſtoval, ſibal, inu pital ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno, Pophlagonius Zoelo, Philippus Joanno tož. ed. kateri sa volo ſvojh Neveſt ſo bily krajli, inu Ceſſary ratali 1. Ivána z vzdevkom Pika (12.–13. stol.), mati sv. Frančiška Asiškega 2. Neka Joána iz Orvieta 3. Verjetno je mišljena Joána Burgúndska (1293–49), frc. kraljica, žena Filipa VI.
Število zadetkov: 115