Zadetki iskanja
Svetokriški
vera -e ž 1. vera: vera im. ed. pres dobrih del nemore nam pomagat ǀ ſe nijma sa karshenika sposnati, kateri neshivj kakor vuzhi naſha S: vera im. ed. ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh, Calvinish, de nyh vera im. ed. je folsh ǀ dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere rod. ed. imèti ǀ nihdar nej hotel od te faush Luterske vere rod. ed. odſtopit ǀ taiſte je resfetil s' gnado ſvoje Svete uere rod. ed. ǀ nei ſim takorshne viere rod. ed. neshal v' Iſraelski desheli ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga je bil h' Chriſtuſavi Veri daj. ed. perpravil ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi vieri daj. ed. ǀ je k'pravi viri daj. ed. kershanski katolishki prepravil ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero tož. ed. v' karshanstvu perpelat ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual, inu taisto sheno na pravo vero tož. ed. perpravil ǀ takrat to pravo Katolish vèro tož. ed. ſposna ǀ sledniga pustim per svoij veri mest. ed., de li ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſtonovitnoſt v'veri mest. ed. ǀ Concilium Tridentinum ozhitnu pravi de nej mogozhe s'ſamo vero or. ed. ſe isvelizhat ǀ s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero or. ed. Mene molio ǀ ſe zhudi nad pohleunoſtio, inu vjero or. ed. tiga sholneria ǀ Theodoretus pishe de ob njegovem zhaſſu je bilu na ſvejtu 76 verr rod. mn. ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere tož. mn. ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko Vero 2. zvestoba: pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid Boshja, inu nje sakonska vera im. ed. ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera im. ed. Lucrety Rimski Gospej ǀ en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere rod. ed. njemu nedershj ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero tož. ed. prelomili ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero tož. ed., inu tovarshtvu do ſmerti ǀ kadar bi ti s'kuſi tvoiga bliſhniga ſe puſtila pregovorit, de bi tvoimu moshu vero tož. ed. prelomila ǀ Moje Neveſte te karshene dushe, katere ſim porozhil na Altariu Svetiga krisha pred katerim ſo meni skuſi Sveti kerſt Viero tož. ed. oblubile 3. molitev vera: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere rod. ed., inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ snaio klafat, inu nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè rod. ed. ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero tož. ed. molit ǀ de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha, inu de sna to s. vero tož. ed. molit ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri mest. ed. babje vere ž mn. vraževernost, babja vera: Lete ſo fabule, inu babie vere im. mn. ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn. ž, inu v'zupernje ǀ v'ſajne ſo vervali, inu babie vere tož. mn. ž nuzali ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn., inu v'zupernje zoper vere ž mn. coprnije, uroki: je taku ſaurashila te babie, inu ſuper vere tož. mn. de vezhkrat je djala, de ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy ǀ zupernie, inu ſuper vere tož. mn. h'temu priti nuzaio → pripraviti
Svetokriški
dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
Svetokriški
ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’
Svetokriški
ako vez. ako, če: netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit
Svetokriški
bister -tra prid. bister: Naſha vera je perglihana eni Postojni, katera de ſi glih ima bistre tož. mn. ž ozhij, vener aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti (I/1, 106)
Svetokriški
biti2 bijem nedov. tolči, biti: cell dan shlishimo ſgonit, inu ure biti nedol. ǀ ſakaj vſe skuſi bye 3. ed., inu tepe otroke ǀ kakor Muſikonti s' roko bye 3. ed. ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke bijeio 3. mn., aku hozhemo de bi lepu pele
Svetokriški
enkrat2 člen. enkrat: Sposnajte vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ odprite vſhe enkrat vaſhe ozhij, inu skerbite ble sa vasho dusho
Svetokriški
Filip(us) -pa m osebno lastno ime Filip: Philippus im. ed. pak Macedonski krajl je bil te misli, de slatu je letu nar nuznishi ǀ Philippus im. ed. ſpanski krajl ǀ ta bogaboyezhi Philippus im. ed. Diez ǀ kej ſi ti ò S. Philippus im. ed. Nerius ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Philippus im. ed. Joanno ǀ gdu je bil podvnzhil Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti, katire nje Ozha Philip im. ed. je molil ǀ Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei, S. Filip im. ed. ǀ Filip im. ed. Macedonski Krajl je vedil ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Dobruta S. Philippa rod. ed. ǀ Gliha je bil S. Philippu daj. ed. ǀ Naj li hualio krajla Philippa tož. ed. Tetrarca ǀ naprej poſtavi … S. Philippa tož. ed., inu S. Jacoba Apoſtelna ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa tož. ed. sapuſtila 1. Fílip Makedónski (382–336 pr. Kr.), oče Aleksandra Velikega 2. Fílip II. (1527–98), španski kralj 3. → Diez 4. Sv. Fílip Nêri (1515–95), apostol Rima 5. Sv. Fílip, apostol (SP Mt 10,3) 6. Fílip, četrtni oblastnik v Itureji in Trahonitidi (SP Lk 3,1) 7. Fílip, Herodov brat (SP Mr 6,17)
Svetokriški
folš1 nepreg. prid. 1. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: ta folsh im. ed. m PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nyh vera je folsh im. ed. ž ǀ krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh rod. ed. m Preroka Balaama ǀ je odperl jamo ſvoje folsh rod. ed. ž vere ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh daj. ed. m Preroku Balamu ǀ je bil preſtrashil Balaama folsh tož. ed. m Preroka ǀ Vna dua folsh im. dv. m prizha, katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ nijh folsh im. mn. m Boguvij nemaraio sa shenkinge ǀ de bi nebil od leteh folsh rod. mn. Prerokou sapelan ǀ ſvojm folsh daj. mn. Bogovam ǀ druge folsh tož. mn. m bogove nymash raven mene imeti ǀ En Ajd ſvoje folsh tož. mn. m bogove preklinat, sanizhovati ſe boij ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail, inu te fovsh tož. mn. m Bogove molil ǀ Ajdje ſo oſtru folsh tož. mn. ž prizhe shtrajfali ǀ folsh tož. mn. s piſſma dellaio ǀ per takorshnih folsh mest. mn. Prerokoh ǀ ſe imamo varvat pred folsh or. mn. Preroki 2. nevoščljiv: Nebodi taku foush im. ed. m, nevoshliu, inu neuſmilen → favš1
Svetokriški
gartroža -e ž vrtnica: Ti ſi ta shlahtna gartrosha im. ed. pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Poëti od gartroshe rod. ed. pisheio ǀ Nasha vera je perglihana eni gartroſhi daj. ed. ǀ h' tej gartroshi daj. ed. v' Jerihi ſe je perglihala ǀ dershi eno gartrosho tož. ed. s bodezhem terniom obdano ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe im. mn. ǀ ven bodezh garm belih gartrosh rod. mn. je bila padla ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe tož. mn. preobernilu ǀ ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe, kry v'gartroshe tož. mn. ǀ na gartroshah mest. mn. S. Roshenkranza rad prebiva ← bav. nem. Gartenrose ‛vrtnica’
Svetokriški
grešno prisl. grešno: vera vam bode malu pomagala, aku taku greshnu bote shivèli ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ ona je greshnn shivela primer.> my paK ſhe vſelej greshnishi shivimo ǀ ſe nepobulshate, inu nesgrevate, ampak she greshnishi shivite ǀ ſvojga hudiga lebna nej pobulshal, ampak she greshnishi je shivil presež.> Inu sdaj kir nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal, morem pred Rihtni Stol Boshj pojti
Svetokriški
hvaležnost -i ž hvaležnost: Ta pushtop H, Hualeshnost im. ed., ſtoij krumpastu ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Hualeshnoſt im. ed. S. Thadeuſa ǀ k'ſnaminu te hualeſhnosti rod. ed., ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ malu hualeshnoſti rod. ed. tebi skashemo ǀ to hualeshnost tož. ed. Bug nam je bil sapovedal she v'Starim Teſtamentu
Svetokriški
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se: kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati: ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti: ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati: bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se: prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
Svetokriški
katoliš1 nepreg. prid. katoliški: En Katolish im. ed. m Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ S: Chatolish im. ed. ž Cerku nam sapovej ǀ ta Katolish im. ed. ž gmaina vſe skuſi je Boga proſſila ǀ naſha Chatolish im. ed. ž vera v'tem ſtoij ǀ S. katholish im. ed. ž kershanska Cerqu je sa vaſs proſsila ǀ je panan od Svete Katolish rod. ed. ž Zerkue ǀ od S. Katholish rod. ed. ž Cerkvi je bil odstopil ǀ s: Chatolish daj. ed. ž Cerqui naprej pride ǀ je vezh shKode S. Catolish daj. ed. ž CerKvi ſturil, KaKor vſy ty drugi Neoverni Ceſary ǀ ſilnu veliku Neovernikou h' Katholish daj. ed. ž Veri je bil perpravil ǀ takrat to pravo Katolish tož. ed. ž vèro ſposna ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish tož. ed. ž Karshansko Zerku ǀ skuſi nasho Mater S. Katholis tož. ed. ž Kershansko Zerku je sapovedal ǀ ſmò rojeni v' Sveti katolish mest. ed. ž karshanski Zerkvi ǀ nashi katolish im. mn. m Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali ǀ Engelendery, kadar she Chatholish im. mn. m ſò bili ǀ andohtlivu ga noſsio, katerimu nikar li enu ſamu Mestu, temuzh vſe katolish im. mn. s Mesta ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish rod. mn. ǀ v' vinogradi teh vernih katoliss rod. mn. ǀ mej timi nevernimi, ali pak mej timi katolish or. mn. ← nem. katholisch ‛katoliški, katoliško’ ← lat. catholicus ← gr. καϑολικός ‛splošen, obči, vesoljni’, od 2. stol. dalje tudi ‛krščanski’; → kat., → katol., → katoliš2, → katoliški
Svetokriški
kjerkoli prisl. kjer koli: po celli Europi, jnu v'Indiah, inu kirkuli ſe najde ta prava vera ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo nyh ſrezho, veſſelje, inu troshte, kirkuli hozheo ǀ kirkuli nezhiſtoſt ſe triba, kjekaj hudizhij ſe ſhageio ǀ Vſimite, ſgrabite, kir kuli morite ǀ kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu
Svetokriški
Kristusov -a prid. Kristusov: Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
Svetokriški
krst -a m krst: vaſh kerst im. ed., inu vera vam bode malu pomagala ǀ Na dan Chriſtuſaviga karſta rod. ed. je bilu veliku veſſelje ǀ pres S. Kerſta rod. ed. ǀ oprana s'vodo S. Kersta rod. ed. ǀ dokler k' S. kerſtu daj. ed. nepride ǀ s' mladiga je bil ta S. Karſt tož. ed. prejel ǀ Bug s'kusi S. kerst tož. ed. vaſs je bil ſturil erbizhe Nebeſhkiga krajlevstva ǀ shena, inu Hzhi ta ſveti karsht tož. ed. prajmeio ǀ skuſi ta Sveti kerſt tož. ed. ſmò ozhiſzheni od madesha tiga greha ǀ kaj ſte v' Svetem karſti mest. ed. Bogu oblubili ǀ v' Svetem Karſtu mest. ed. je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam ǀ kaj pomaga v's. karstu mest. ed. G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati ǀ V'S. kerstu mest. ed. ſim vaſs bil gori vſel sa moje otroke ǀ try karſte tož. mn. imamo → krstiti
Svetokriški
Lukrecija -e ž osebno lastno ime Lukrecija: lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety daj. ed. Rimski Gospej (IV, 16) Lukrécija (5. stol. pr. Kr.), žena Tarkvinija Kolatina; → Lugrecija
Svetokriški
Matija -a m osebno lastno ime Matija: S. Mathia im. ed. s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil ǀ Mathia im. ed. hozhe rezhi pohleun ǀ S. Matthia im. ed. je bil uni Zachæus, od kateriga pishe S. Lukesh na 19. poſtavi ǀ NA DAN S. MATTHIA rod. ed. APOSTELLA ǀ Los je padel na Matthia tož. ed., inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ V' S. Mathiu mest. ed. ſe je nashla vera S. Petra; Lubesan S. Andrea. Dobruta S. Philippa Sv. Matíja, po Iškarijotovi izdaji izbran za dvanajstega apostola (SP Apd 1,23)
Svetokriški
meniti -im nedov. meniti: jest menim 1. ed. de veliku vekshi huale je bil vreden David ǀ Menem 1. ed. de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva ǀ Meinim 1. ed. de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ Raunu taku jeſt meinem 1. ed. de vſakateri Ozha ſturi ǀ jeſt mejnem 1. ed., de bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa ǀ Satorai jeſt meneme 1. ed. de Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor ǀ Sakaj menish 2. ed. de Bug tebe neuſhlishi kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ mejnish 2. ed., de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ kaj mènish 2. ed. ti, kateri na drugu sdaj nemiſlish, temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ kaj menishde 2. ed.+ ti ſama ſi en Angel ǀ meini 3. ed., de je hotel njega utopit ǀ De ſi lih mejni 3. ed. de sna plavat, bo utonil ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni 3. ed. de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij, de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ kadar menimo 1. mn. shiveiti, shiveine od nas beishj, inu h' konzu ſe perblishuje ǀ kaj menite 2. mn. de ta kuga pomeni ǀ Sakaj meinite 2. mn., de Adam je bil is Paradisha pahnen ǀ Sakaj mejnite 2. mn. Nem. Nem., de uni bogati mosh je bil fardaman ǀ sakaj menio 3. mn. de raunu tulikain glidu imaio, kulikain dny ſo v'lejti ǀ menjo 3. mn. de bi leta neproſsila suojga krajla, de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ sa guishnu meinio 3. mn. de bodo s' nebeskem lonam od Boga polonani ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil del. ed. m vudobit ǀ sim menu del. ed. m de s'Kusi letu Bug ſe nebode reshalil ǀ ona je sa gvishnu menila del. ed. ž de ſo travo s' shkariami poſtrigli ǀ Ajdje ſo menili del. mn. m, de ona je Amma vſyh ludy ǀ ſo mejnili del. mn. m, de je en vbogi ſaromak ǀ Drugi ſò minili del. mn. m, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ tize ſo menile del. mn. ž, de je pravu naterlih grosdje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 52
Dostopnost