DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Terminološka
Maltozo vezavni protein
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
Terminološka
Skrle
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Terminološka
Upor
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin resistor ustreznik upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin resistor ustreznik upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Eksoskelet
Zanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Zanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Terminološka
PoliHIPE material
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).
Terminološka
Poslovnointeligenčni sistemi
V informatiki se za napredno tehnologijo, ki podpira poslovne procese (tj. različna orodja, aplikacije in metodologije za analizo podatkov, ki so koristni pri poslovnih odločitvah), uporablja angleški termin business intelligence systems ( BIS ). Gre za inteligentno, pametno tehnologijo (podobno kot npr. pri pametnih telefonih ). Pri nas se termin najpogosteje prevaja kot poslovno inteligenčni sistemi ali poslovno-inteligenčni sistemi . Je to ustrezno?
V informatiki se za napredno tehnologijo, ki podpira poslovne procese (tj. različna orodja, aplikacije in metodologije za analizo podatkov, ki so koristni pri poslovnih odločitvah), uporablja angleški termin business intelligence systems ( BIS ). Gre za inteligentno, pametno tehnologijo (podobno kot npr. pri pametnih telefonih ). Pri nas se termin najpogosteje prevaja kot poslovno inteligenčni sistemi ali poslovno-inteligenčni sistemi . Je to ustrezno?
Terminološka
Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka
Brezpilotni letalnik
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Terminološka
Ciljenje
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Terminološka
Čustvena inteligenca
Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?
Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?
Terminološka
Dejstvo
V konjeniškem športu jahačev ukaz konju označuje termin dejstvo (npr.: jahač dá konju dejstvo z vajetmi). Verjetno gre za termin, ki je bil v slovenščino prevzet iz hrvaščine oziroma srbščine. Ali bi bilo ustrezno, če bi prevzet termin dejstvo nadomestili s slovenskim? Kot dodaten argument za zamenjavo termina nekateri področni strokovnjaki navajajo tudi to, da ima beseda dejstvo v splošnem jeziku drug pomen. Predlagani terminološki kandidati so povelje , ukaz , vpliv .
V konjeniškem športu jahačev ukaz konju označuje termin dejstvo (npr.: jahač dá konju dejstvo z vajetmi). Verjetno gre za termin, ki je bil v slovenščino prevzet iz hrvaščine oziroma srbščine. Ali bi bilo ustrezno, če bi prevzet termin dejstvo nadomestili s slovenskim? Kot dodaten argument za zamenjavo termina nekateri področni strokovnjaki navajajo tudi to, da ima beseda dejstvo v splošnem jeziku drug pomen. Predlagani terminološki kandidati so povelje , ukaz , vpliv .
Terminološka
Energetska varnost, energetska zanesljivost
Prosim vas za nasvet, kako naj v slovenščino prevedem pomensko sorodna (in v rabi pogosto celo sinonimna) angleška termina energy security in security of energy supply . V slovenskih besedilih se kot ustrezniki navajajo naslednje besedne zveze: energetska varnost , energetska zanesljivost in zanesljivost oskrbe z energijo . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Prosim vas za nasvet, kako naj v slovenščino prevedem pomensko sorodna (in v rabi pogosto celo sinonimna) angleška termina energy security in security of energy supply . V slovenskih besedilih se kot ustrezniki navajajo naslednje besedne zveze: energetska varnost , energetska zanesljivost in zanesljivost oskrbe z energijo . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Funkcionalna biologija
Imam vprašanje glede rabe pridevnikov funkcionalni in funkcijski , in sicer me zanima, kateri termin je primernejši: funkcionalna biologija ali funkcijska biologija . Ker gre za biološko poddisciplino, ki raziskuje funkcijo oz. delovanje bioloških sistemov, se mi zdi raba pridevnika funkcionalni neustrezna. Ta pridevnik oz. termin funkcionalna biologija naj bi namreč označeval uporabno oz. delujočo biologijo.
Imam vprašanje glede rabe pridevnikov funkcionalni in funkcijski , in sicer me zanima, kateri termin je primernejši: funkcionalna biologija ali funkcijska biologija . Ker gre za biološko poddisciplino, ki raziskuje funkcijo oz. delovanje bioloških sistemov, se mi zdi raba pridevnika funkcionalni neustrezna. Ta pridevnik oz. termin funkcionalna biologija naj bi namreč označeval uporabno oz. delujočo biologijo.
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Terminološka
Izražanje proteinov
Mikrobiologi se ne moremo zediniti o pravilnem slovenskem terminu za angleški termin protein expression . Situacija je sledeča: termin protein expression (torej izražanje proteinov ) je v tuji znanstveni literaturi zelo pogosto uporabljan (o tem priča več kot 200.000 člankov v podatkovni bazi ScienceDirect). Pri prevajanju v slovenščino pa prihaja do razhajanj v strokovni javnosti, saj nekateri trdijo, da termin izražanje proteinov ni ustrezen (naj bi bil žargonski), pravilen termin naj bi bil le izražanje genov . Težava, ki se pri tem pojavi, je, da se termin gene expression (torej izražanje genov ) v tuji literaturi pojavlja v pomensko drugačnih formulacijah (kjer gre dejansko za sledenje stopnjo nižje, na ravni RNA). Prosim vas torej za mnenje – ali je v tem primeru res mogoče reči, da je izražanje proteinov žargonski izraz, izražanje genov pa ne?
Mikrobiologi se ne moremo zediniti o pravilnem slovenskem terminu za angleški termin protein expression . Situacija je sledeča: termin protein expression (torej izražanje proteinov ) je v tuji znanstveni literaturi zelo pogosto uporabljan (o tem priča več kot 200.000 člankov v podatkovni bazi ScienceDirect). Pri prevajanju v slovenščino pa prihaja do razhajanj v strokovni javnosti, saj nekateri trdijo, da termin izražanje proteinov ni ustrezen (naj bi bil žargonski), pravilen termin naj bi bil le izražanje genov . Težava, ki se pri tem pojavi, je, da se termin gene expression (torej izražanje genov ) v tuji literaturi pojavlja v pomensko drugačnih formulacijah (kjer gre dejansko za sledenje stopnjo nižje, na ravni RNA). Prosim vas torej za mnenje – ali je v tem primeru res mogoče reči, da je izražanje proteinov žargonski izraz, izražanje genov pa ne?
Terminološka
Mali ragbi
Med olimpijskimi športi je tudi ragbi, ki ga namesto 15 igralcev igra 7 igralcev, pri čemer je igrišče enako veliko, igra pa zelo dinamična. V angleščini se šport imenuje rugby sevens , v nemščini Siebener-Rugby , v španščini rugby 7 ali rugby a siete , v francoščini pa rugby à sept . Kako bi poimenovali ta šport v slovenščini? Ragbi sedmica , kot naj bi govorili igralci? Ragbi sedmih , ker je v ekipi sedem igralcev? Ragbi sedem ?
Med olimpijskimi športi je tudi ragbi, ki ga namesto 15 igralcev igra 7 igralcev, pri čemer je igrišče enako veliko, igra pa zelo dinamična. V angleščini se šport imenuje rugby sevens , v nemščini Siebener-Rugby , v španščini rugby 7 ali rugby a siete , v francoščini pa rugby à sept . Kako bi poimenovali ta šport v slovenščini? Ragbi sedmica , kot naj bi govorili igralci? Ragbi sedmih , ker je v ekipi sedem igralcev? Ragbi sedem ?
Terminološka
Masa, telesna masa
Ali je pri opisu predmeta, ki tehta npr. 0,5 kg, ustrezneje govoriti o njegovi teži ali masi ? Kateri izraz je ustreznejši: telesna teža ali telesna masa ?
Ali je pri opisu predmeta, ki tehta npr. 0,5 kg, ustrezneje govoriti o njegovi teži ali masi ? Kateri izraz je ustreznejši: telesna teža ali telesna masa ?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 84
Dostopnost