Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik
1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dati se dam se dovršni glagol
1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
FRAZEOLOGIJA: dati se dolžan, dati se na znanje, dati se pod križ, dati se pod postavo
Celotno geslo eSSKJ16
dobro2 (dobru, dobro) prislov
1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)
Prekmurski
doprinášati tudi doprnášati -am nedov.
1. opravljati: pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; ſze je paſcso vſza ona doprnáſati KM 1796, 25; táborſzko ſzlu'sbo doprnáſajo KM 1790, 9
2. izkazovati: cséſzt ſzvojo doprinása SIZ 1807, 10; ino ſzvojo cséſzt verno dopernáſſajo TF 1715, 17; naj cséſzt gyedrno doprnásajo KŠ 1754, 64
3. izpolnjevati: ſzem jaſz moj 'zitek hüdo doprnásao KŠ 1754, 240; [ete kejp] vu vſzakdenésnyem ponávlanyi, vſterom ga doprnásati moremo KŠ 1754, 96; csi králeſzko právdo doprnáſate pouleg piſzma KŠ 1771, 748
4. delati, početi: Tou doprnásajo kautlarje, komediáske KŠ 1754, 50; on ſzám brezi naſſe moucſi vſze doprnáſa KŠ 1754, 124; dönok milocsa teliko doprnása KŠ 1771, 442
5. prinašati, dajati: liki rozga ſzáma od ſzébe ne more ſzáda doprnáſati KŠ 1771, 845; Náj nám zemla ſzvoj ſzád doprnása BKM 1789, 302
6. pluti: Mi ſzmo pa plavanye doprnáſali i od Tiruſa ſzmo doli sli vu Ptolemais KŠ 1771, 407, Apd 21, 7
Celotno geslo eSSKJ16
erperga -e samostalnik ženskega spola
1. navadno mn. prostor za prenočevanje, začasno bivanje popotnikov, tujcev; SODOBNA USTREZNICA: prenočišče, prebivališče
2. navadno mn. kraj, kjer kdo biva; SODOBNA USTREZNICA: bivališče
FREKVENCA: 63 pojavitev v 12 delih
Prekmurski
gòrdobìti -ím dov. dobiti za nalogo: Včenyé verno poslüšam i ka gordobim, se vsigdár navčim BJ 1886, 6; Domá se je vsigdár navčila, ka je vu šoli gordobila BJ 1886, 4
Prekmurski
gòri poìskati ~ -íščem dov. poiskati: Verno ſzi poiſzkal gori tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; csi sze korén verbuma goripoiscse KOJ 1833, 55; Nyô goripoiszcse deca vu nyé szkrivnom meszti KAJ 1870, 102; Závec vu ostroj zimi gorpoišče ograde ino cepike pokvarí BJ 1886, 31; naj gori poíſcse Sauluſſa KM 1796, 125; gori je poiszkao nyé gnezdó KAJ 1870, 15; sztári pokoren miniszter goripoiszko obadvá vkanyca AI 1875, br. 1, 6; Jagode je gorpoískala BJ 1886, 12; da bi nász ráj gorpoiszkali tr'sczi KOJ 1833, XIIII; je vitéze za Dávidom poſzlao, ki bi ga gori poíſzkali KM 1796, 63
Prekmurski
gòri pozdìgnoti ~ -em dov. dvigniti, povzdigniti: Gori pozdigni k-Bougi ſzrczé tvoje BKM 1789, 7b; Záto glász jezika, Vszi gori pozdignimo BKM 1789, 11; Roké gori pozdignite BKM 1789, 8b; Ino je on te ponizne, Verno gori pozdigno BKM 1789, 16
gòri pozdìgnoti se ~ -em se povzdigniti se: Gori ſze pozdigni, oh moje ſzrczé k-Bougi BKM 1789, 305
Prekmurski
hváliti -im nedov. hvaliti, slaviti: dabi ſze tak tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ino hváliti ABC 1725, A6b; Hválim jaſz tebe, Goſzpodne SM 1747, 64; Záto te hválim, moj Bo'ze KŠ 1754, 265; kim nej li ſzamo jaſz hválim KŠ 1771, 484; Hválim te, i dicsim KM 1783, 5; hválim praj, kako mojemi drágomi Ocsi SIZ 1807, 32; Hválim jaſz Tebé BRM 1823, 7; ſzpráznov nyega vörov hváli KŠ 1754, 5a; Vſzáki hváli tebé BKM 1789, 11; csi ga hválimo KŠ 1754, 74; liki vtiſzti ne hválimo KŠ 1771, 546; Za ſtero ga hválimo BKM 1789, 17; Nyega mi vſzigdár hválimo SŠ 1796, 168; nai veki vekom hválio ABC 1725, A8a; Tou vszigdár kerubini – hválo i szerafini KOJ 1845, 136; naj te za nyé hváli KŠ 1754, 244; Sto bi te nehválo KAJ 1848, 1; Hváli Kerſzcenik Goſzpodna Bogá SM 1747, 81; Otso Bogá hváli krouto KŠ 1754, 257; Ah hváli vszigdár düsa moja KM 1783, 159; Verno lüdſztvo, hváli Bóga BRM 1823; Hválmo naſſega Bogá KŠ 1754, 266; Hválimoga vu peszmi BKM 1789, 13; Hválte Goszpodna KŠ 1754, 266; Hválte Bogá BKM 1789, 7; Za stero te vſzigdár hválil bom SM 1747, 65; Jasz te vſze dni 'zitka mojga Bom hválo KŠ 1754, 266; Tak bom te hválo vezdáj BKM 1789, 13; Tak bomo te vſzi hválili BKM 1789, 2; Sztimi ſzvéczi Bogá mo hválili SŠ 1796, 9; hválili i gori zvisávali bodo zevſzejmi ſzvéczi KŠ 1754, 233
hváliti se -im se
1. zahvaljevati se: naj te morem vu tebi ſze hváliti KŠ 1754, 229; Hválim ſze KM 1790, 8; i hvális ſze vu Bougi KŠ 1771, 451; Naj ſze pa hváli te ponizni KŠ 1771, 745; ſteri ſze hválio vbolvanih KŠ 1754, 13; naj ſze vu vaſem tejli hválijo KŠ 1771, 570; Ne hváli ſze prouti vejkam KŠ 1771, 473; Da sze nehváli nepriátel TA 1848, 10; vu Bogi ſze hválimo SM 1747, 18; Hválodeſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8
2. ponašati se: sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII; naj ſze ne bi hválili Izraelitánczi KM 1796, 47
hvaléči -a -e hvaleč: Tvo praviczo krouto Hvalécs ſzpomina vnocsi BKM 1789, 6b; Tebé hvalécs szpoznávamo KOJ 1845, 135; Hvalécs sze zezávao Goszpodna TA 1848, 12; Hvalécsi Bogá i majoucsi miloſcso KŠ 1771; vu czérkvi hvalécsi i blagoſzlávlajoucsi KŠ 1771, 258
hváleni -a -o hvaljen, slavljen: Ar bi jaſz mogao od váſz hválen biti KŠ 1771, 551; Bojdi ti od náſz verni hválen BKM 1789, 345; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9; bojdi visziko hválen TA 1848, 33; tebé hváleni racsun Prorokov KM 1783, 29; Obhodo ſzam lejpi hvál’ni Nemski Orſzág SIZ 1807, 44
Prekmurski
in vez.
1. med členi v stavku in: doubre ſzouſzide in drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; jaſz ſzám ſzebé in vſze kai imam SM 1747, 47
2. v vezalnem priredju in: me verno vunka oſzlobodil in na gneſz gori zbudil SM 1747, 64
Prekmurski
Ìzrael -a m Izrael, izraelsko ljudstvo: Izrael ne pozna náſz KŠ 1754, 150; Izrael, vcſini N. T. Bo'ze verno lüſztvo BKM 1789, 7; Izrael, ne ſzpozábiſze zméne KŠ 1754, 216; Izrael! v tvojem Goszpodni Polo'zi tvoje vüpanye BKM 1789, 8b; Oh varivács Izraela KŠ 1754, 250; Med hválmi Izraela prebivajoucsi BKM 1789, 8b; ſzvetloſzt i tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; Bog oſzlobodi Israela vſze nyegove nevoile SM 1747, 94; Izraela ſzlugo ſzvojga Je kszebi verno prijao BKM 1789, 16; ſze je nigdár nej tak csüdno delo ſzkázalo v Izraeli KŠ 1771, 30; niti vu Izraeli ſzam tákse vore nej najſao KŠ 1771, 25
Prekmurski
jemàti jemlém nedov.
1. jemati, prejemati: ſzirmasko lüſztvo z-práha gori k-ſzebi jemlés SŠ 1796, 151; da Goſzpoud moj kraj jemlé ſafarſztvo od méne KŠ 1771, 224; Ar vrejdna, stera ſzva delala, jemléva KŠ 1771, 252; verno mater, od ké teliko dobrega jemlémo KAJ 1870, 163; geto diko eden od drügoga jemléte KŠ 1771, 281; oni, ki didrakmo jemléjo KŠ 1771, 57; ka je li drobis jemáo KM 1790, 52
2. sprejemati: velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; Diko od ludi ne jemlém KŠ 1771, 281; ete tvoje drobne dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; dári, kotere bodemo zdai kszebi jemáli ABC 1725, A6a
3. v zvezah: slobo jemati poslavljati se: Szlobo mojo od váſz jemlém BKM 1789, 427; Szlobou jemlém jaſz vezdáj SŠ 1796, 154;
na pamet jemati omenjati, spominjati se: Ar lübeznivoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58;
v usta jemati omenjati, izgovarjati: ſteri goder nyegovo ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; i zakaj jemlés mojo závezo vu tvoja vüſzta KŠ 1754, 17; steri godi nyegovo szvéto Imé zaobsztom iemlévu szvoia vüszta ABC 1725, A4a; ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45
jemàti se jemlém se
1. prihajati, pridobivati: da bi z-lasztivnimi ocsmi vido, odked sze jemlé zláto KAJ 1870, 84
2. uporabljati: dönok sze jemlé [madž. mind] vcsászi meszto mindnyájan KOJ 1833, 137; Participiumi sze dosztakrát i meszto substantivumov jemléjo KOJ 1833, 102
Prekmurski
kebzǜvati -ǜjem nedov. paziti, biti pozoren: Potrejbno nám je záto kebzüvati SŠ 1796, 38; [človek] na steroga vu návuki krsztsansztva pazko kebzüvati nebi potrêbno bilô KAJ 1848, III; Niti ne kebzüjo na fabule KŠ 1771, 634; nyegova vüha na nyih molitev kebzüjo KŠ 1771, 709; Kebzüj na ſzébe i návuk KŠ 1771, 639; Kebzüj na glász kricsanya mojega TA 1848, 5; Kebzujmo vſzi verno BKM 1789, 19; kebzüjte na te tak hodécse KŠ 1771, 598; On je pa kebuzuvao na nyidva KŠ 1771, 348; Kebzüvali ſzo pa na nyega KŠ 1771, 183
kebzüvajóuči -a -e pazeč, opazujoč: I kebzüjoucsi na nyega poſzlali ſzo zaſzivávcze KŠ 1771, 239
kebzǜvani -a -o opazovan: i na tô je poprêk kebzüvano KAJ 1848, IV
Prekmurski
kvár -i ž škoda: On bode verno csuvao nyega, Vu vſzej kvári BKM 1789, 174
Prekmurski
lǜdstvo in lǜstvo -a s
1. ljudstvo, ljudje, človeštvo: da ſze nevolno lüsztvo li z-ſzühim Krſztsanszkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo ſzvetloſzt KŠ 1771, 12; lüſztvo te psé i ſztiſzkáva KŠ 1771, 195; Verno lüdſztvo! ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; i lüdsztvo zaka miszli zobsztojna TA 1848, 3; Nôvi mertüki leh'zêsi bodo vracsuni csi sze lüsztvo navcsi AI 1875, kaz. br. 6; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo BJ 1886, 9; ſzi ſtiri ſztou lüſztva naſzito KŠ 1771, 835; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; Ocsa Boug! ki na telko Lüſztva ſzám ſzkrb más BKM 1789, 131; z-Jezuſſovom moucsjom dáj dobro lüſztvi KM 1783, 236; Lüſztvo tákse vpelas na nyé SM 1747, 85; Ki ſze naszlánya na lüſztvo KŠ 1754, 252; na konczi Szvejta pa vſze lüſztvo z-düſom ſzoudo bode KMK 1780, 99; Oh ti preminoucse cslovecsánſzko lüſztvo SŠ 1796, 9; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; zvelicsitela, ſteroga ſzi ti pripravo pred vſzejm lüsztvom ſzvetloszt KŠ 1754, 243; oznanyüjte med lüdsztvom dela nyegova TA 1848, 7
2. določena skupina ljudi, predvsem verska: Bomoga dicsili, Kak laſztivno luſztvo BKM 1789, 18; vſzáko lüſztvo je melo poſzebne právde, i návade KM 1790, 90; ár za malocsasza lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; nép (lüsztvo) AIN 1876, 10; pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; na diko tvojega lüſztva Izraela KŠ 1754, 243; I, vküp ſzpravivſi i piſzácse lüſztva KŠ 1771, 7; boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik dobri SM 1747, 90; je zapovedal nám predgati tomi lüſztvi SM 1747, 15; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; ſzkim ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1771, 4b; ſtero je ktebi i ktvojemi lüſztvi ſzkázao, ſzkrblivoſzt KŠ 1771, A8a; Tvojmi nevolnomi lüſztvi Voj, i pomocsnik bojdi ti BKM 1789, 3; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; ino vucſite vſze lüſztvo [pogane] TF 1715, 31; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6; Zvéſzelo ſzi grejsno lüſztvo BKM 1789, 4; I zdigni nász, lüdsztvo nevolno KAJ 1848; ſzkrb Bo'sa ſze je vo ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; szo lih na csasze vösli na porop k-drügim lüsztvam KOJ 1848, 6
Prekmurski
na predl.
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4
II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3
Prekmurski
nájem -a m plačilo, plača: Jutalom; nájem KOJ 1833, 161; Zsold; nájem KOJ 1833, 184; Ár je vrejden delavecz nájma ſzvojega KŠ 1771, 202; Té je záto ſzpravo nyivo ſzte nepravicsnoſzti nájima i preſzünovſi ſze raſzpocso KŠ 1771, 343; verno za nájem ne ſzlüzimo KŠ 1754, 49; ali ſcsés meti nájem KŠ 1771, 437; Pod obrázom lejpim vkani te vnájemi BKM 1789, 417; szvoje vrejdnoszti i nájeme povéksati KOJ 1833, VI; pren. Nájem grejha je ſzmrt KŠ 1754, 74; kaj je vas nájem veliki vu nebéſzaj KŠ 1771, 14; Szmrt je grejha nájem KMK 1780, 99; Nájem za vrejdnoſzt Kriſztusa BKM 1789, 17; brezi nájema tebé ſzrczá lübimo KM 1783, 187; Bláj'sena nájma dáj 'se meni SŠ 1796, 72
Prekmurski
nájprvo prisl. najprej: naj ſze naj prvo i verno za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; naj prvo varte ſze od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 210; Náj prvo rejcs ſzlatko recse BKM 1789, 75; Ár je Kriſztus z-mrtvi ſztál náj prvo SŠ 1796, 14; nego sze li primi vcsiti kak náj prvo KOJ 1833, XVIII; nego náj prvo je 'snyimi Krála potuko KOJ 1848, 9
Prekmurski
napréidénje -a in napréj idéjnje ~ -a s napredovanje, napredek: Vu ſzkrbi i v-deli daj naprêidênye BRM 1823, 126; Molitev za pomocs bo'zo i naprêidênye TA 1848, 69; naj tvoje naprej idejnye ocsiveſzno bode vu vſzem KŠ 1771, 639; zapelávczi naprej idejnye bodo meli zhüdoga KŠ 1771, 650; bli'znyemi na naprej idejnye verno hodimo KŠ 1771, 843; preporácsam i ſzrecsno naprej idejnye KM 1783, 68; Dáj naprej idejnye vſzrecsi BKM 1789, 170; naj ſze radüjemo nad ſzrecsnim naprej idejnyom naſſega bli'ſnyega KM 1796, 67
Število zadetkov: 62