Zadetki iskanja
Pleteršnik
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
Pleteršnik
dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
Pleteršnik
glȃsbən, -sbna, (-sbəna), adj. zur Tonkunst gehörig, Musik-, nk.; glasb(e)ne vilice, die Stimmgabel, glasb(e)no učilišče, Cig. (T.).
Vorenc
Vorenc
kuhinjski prid., F5, culter incisorius, en kuhenṡki noṡh; emula quasi aenea olla, ena kuhinṡka poſſoda. 2.Esdr:1; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; ratabulum, -li, podrigalu kuhenṡku; tudecula, -ae, vel tudicula, -ae, kuhenṡke vilice, kuholniza
Pleteršnik
nabósti, -bódem, vb. pf. 1) aufspießen, aufstecken; n. kaj na vilice; muho na iglo n.; — 2) einen nicht tiefen Stich machen, anstechen; n. klobaso; — 3) n. podobo, (bei den Nähterinnen) ein Muster abstechen, Cig.
Pleteršnik
nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.
Pleteršnik
natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. (n. pr. grah), pfählen, Cig.
Pleteršnik
obọ̑j, num. der eine und der andere, beide; beiderseitig; oboja, deželska in duhovska gospoščina, Trub.; oboje vilice, beide Gabeln; oboji se motijo, LjZv.; — beiderlei; oboje vino; — glede rabe prim. dvoj.
Prekmurski
omráčeni -a -o prid. zatemnjen: Plac i vilice szo Z-tühincmi in znancmi kakti omrácsene KAJ 1870, 117
Prekmurski
ràšoške tudi ràsoške -ošk ž vilice: Raſzoske Villa KM 1790, 93(a); Villa; rasoske KM 1783, 182; Villa, rasoska AIN 1876, 37; Szto, na steroga sze no'zi, rasoske .. zdêvajo KAJ 1870, 43; I vsza .. rasoške doli szpadnolo AIP 1876, br. 1, 7; Láni edne rasoske pô'zro AIP 1876, br. 5, 8
Pleteršnik
rógəlj 1., -glja, m. 1) die Zacke; vilice s tremi roglji; — der Bankhaken der Tischler, Cig.; — die Bohrerhandhabe, Cig.; — ein runder Zapfen am Zimmerholz, Cig.; — 2) die Ecke, die Spitze, Cig., Jan., Cig. (T.).
Pleteršnik
sklę́pən, -pna, adj. 1) Klapp-, Schnapp-: sklẹ̑pni nož, das Schnappmesser, C.; sklepni stol, zusammenlegbarer Stuhl, der Einlegestuhl, sklepne vilice, die Einlegegabel, Cig.; — 2) Gelenk-, Cig., Cig. (T.); sklepni vezek, das Gelenkband, Cig.; sklepni zobci, die Schlosszähne (der Muscheln), Cig. (T.); — 3) Schluss-, sklepna misel, der Schlussgedanke, Cig.
Besedje16
Pleteršnik
vílice, f. pl. dem. vile; 1) die Gabel, die Essgabel; — glasbene v., die Stimmgabel, Cig. (T.); — 2) das Gabelbein (zool.), Cig. (T.); — 3) die Rebenranke, Cig., C.; iti v vilice, Ranken treiben, ranken, Cig.; — šlo bode v vilice, es wird nichts daraus, C.; — 4) der Storchschnabel (geranium columbinum), Kras-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
vilice množinski samostalnik ženskega spola
Vorenc
vilice ž mn., F6, creagra, -ae, vilize, s'katerimi ſe meſſú s'lonza jemle, kuharṡke vilize; furcula, vel furcilla, vilize; furculae plagariae, kluke per mreṡhah, mréṡhne vilize, ali ṡhtenge, na katere ſo mréṡhe perveṡane; fuscinula, take vilize, ali maihine oſty; tudecula, -ae, vel tudicula, -ae, kuhenṡke vilice, kuholniza
Besedje16
Pleteršnik
Število zadetkov: 20
Dostopnost