Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bardún in bardón -a m (ȗ; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
SSKJ
dvórogljàt -áta -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-ā) ki ima dva roglja: dvorogljate vilice / dvorogljato pokrivalo
SSKJ
glásben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina; sistematična glasbena vzgoja; skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra
♦ muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije
    glásbeno prisl.: glasbeno opremiti film
SSKJ
jedílen -lna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
  2. 2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
    ♦     gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
  3. 3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
    ●     ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
SSKJ
nabádanje -a s (ȃ) glagolnik od nabadati: nabadanje mesa na vilice; paličica za nabadanje
SSKJ
nasadíti -ím dov., nasádil (ī í) 
  1. 1. spraviti, pritrditi orodje na ročaj: nasaditi cepin, sekiro, vile / vojaki so nasadili bajonete na puške
    // namestiti vrata, okno na tečaje: nasaditi oknico, vrata / nasaditi kolo
  2. 2. postaviti sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasaditi drevesa; letos so nasadili precej krompirja / nasaditi vrt z okrasnim grmičevjem; pren., ekspr. v poročilo je nasadil samih rožic
  3. 3. ekspr. nabosti, natakniti: vzel je vilice in nasadil pečenko; nasaditi na konico noža; poskušal je nasaditi ribo z ostmi; nasadil se je na koničasto rogovilo / podivjani bik se je zaletel proti njemu in ga nasadil na roge
    // dati, namestiti: nasaditi čepico na kljuko; nasadil si je klobuk na glavo in odšel / kipu so odbili glavo in mu nasadili drugo
  4. 4. agr. dati valiti: nasadili so dvajset jajc / nasaditi kokoš
    ●     ekspr. žena mu je nasadila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi
    nasajèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od nasaditi: z drevjem nasajen vrt; krompir je že nasajen; sekira, nasajena na dolgo toporišče; majavo nasajena pila; pokrivalo je imela po strani nasajeno / na kratke noge nasajeno telo; oblaki so bili kakor nasajeni na vrhove visokih smrek
    2. 2. pog., ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: biti nasajen; ni vedela, zaradi česa je nasajen
      ●       ekspr. glavo ima na pravem mestu nasajeno zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav
SSKJ
nasájati -am nedov. (á) 
  1. 1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile
    // nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo
  2. 2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde
  3. 3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice
    // dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo
    ●     ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi
  4. 4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo
  5. 5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu
SSKJ
natakníti in natákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj; natakniti na konico noža, na vilice; obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol
  2. 2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat; nataknil ji je prstan; natakniti otroku rokavice; natakniti si masko; ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice
  3. 3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem; natakniti si hlače, obleko
    ●     ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje
    natáknjen -a -o 
    1. 1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec
    2. 2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno
SSKJ
natíkanje -a s (ȋ) glagolnik od natikati: natikanje mesa na vilice
SSKJ
natíkati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. spravljati kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natikati meso na raženj, vilice; v gošči se je natikal na trnje / upornike so natikali na kole zlasti v srednjem veku mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen kol
  2. 2. delati, da pride kaj na določeno mesto: natikati konjem uzde; počasi si je natikala rokavice
  3. 3. ekspr. oblačiti, obuvati, navadno hitro: ko mu je natikala plašč, je pozvonilo; natikati si čevlje
SSKJ
obgrizováti -újem nedov. (á ȗ) z grizenjem odstranjevati del česa: nataknil je meso na vilice in ga obgrizoval / previdno obgrizovati črvivo sadje
// z grizenjem načenjati: jelenjad obgrizuje drevje
SSKJ
óst -í ž (ọ̑) 
  1. 1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga; odkrhniti, odlomiti ost; kovinska ost; ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi
    // končni, ožji del česa sploh: v soncu so se svetile osti vojaških čelad
    ♦     zool. čelna ost koničasti podaljšek koša rakov deseteronožcev
  2. 2. ekspr. kar izraža kritičen, negativen odnos: v ženinem odgovoru je začutil ost; idejna ost v članku / kritična, satirična ost
    // knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: njegova pripoved je bila polna osti; ost pregovora
  3. 3. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe: loviti z ostmi; nabadati ribe z ostmi
    ●     ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. kritiki odlomiti ost omiliti jo; zastar. stavbo je načela ost časa je načel čas, zob časa
SSKJ
óstva -e ž (ọ̄) nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: loviti z ostvami je po zakonu prepovedano; ostve na dolgem, močnem drogu
SSKJ
peterorogljàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima pet rogljev: peterorogljate vilice / peterorogljata morska zvezda peterokraka morska zvezda
SSKJ
pribòr -ôra m (ȍ ó) predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijač: kupiti pribor; jesti s priborom; nerjaveč pribor; pribor iz alpake; posoda in pribor / desertni pribor; jedilni pribor ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; namizni pribor s katerim se jemljejo jedi na krožnik
// navadno s prilastkom predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh: brivski, fotografski, pisalni, šivalni pribor; pribor za čiščenje, umivanje
♦ med. secirni pribor secirno orodje; teh. avtoelektrični pribor
SSKJ
rôgelj -glja m (ó) 
  1. 1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji
    // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s trdimi roglji / zvezda s petimi roglji kraki
  2. 2. redko rog, zlasti gamsov, srnjakov: gams z lepimi roglji / nož, nasajen na srnjakov rogelj
  3. 3. nar. ogel (tekstilnega izdelka): rogelj plenice / imeti denar zavezan v roglju rute
    ●     nar. koroško kazati roglje kazati osle; ekspr. gorski roglji zelo koničasti vrhovi; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik
    ♦     bot. rogelj del pernato deljenega lista; muz. roglja glasbenih vilic; navt. rogelj del jadra, kjer se stikata dva njegova robova; teh. rogelj vsak od delov veznega elementa
SSKJ
sáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sat: satna celica
♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov
SSKJ
sésti sédem dov., stil. sèl séla; nam. sést in sèst (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: sedel je, da bi si odpočil; nima kam sesti; sesti na stol, v naslanjač; s težavo je sedel / otrok ji je sedel v naročje; sedel je poleg nje / sesti k mizi, za mizo; sesti v avtomobil / sesti v senco / kot vljudnostna fraza: izvolite sesti; šalj. sedite, da nam ne odnesete spanja / kot ukaz psu sedi
    // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: metulj je sedel na cvet; ptice so sedle na drevo
  2. 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: sedla je h klavirju; rad sede h knjigam rad bere, študira
    // ali boš šel z avtomobilom ali boš sedel na vlak se boš peljal z vlakom; včasih sede za pisalni stroj tipka
  3. 3. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: glava vijaka mora sesti; žarnico privijamo toliko časa, da sede v ležišče / slušalka je sedla na vilice
    ●     ekspr. sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. končno so stvari sedle na svoje mesto so se uredile; slabš. sesti na posestvo, zemljo prilastiti si, polastiti se; ekspr. sesti na prestol zavladati; ekspr. sesti komu na tilnik, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. taka stvar sede v spomin si jo zapomniš; ekspr. na mehko sesti pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori
SSKJ
slušálka -e ž (ȃ) 
  1. 1. nav. mn. priprava za poslušanje, ki se da na ušesa in spreminja električno nihanje v zvoke: natakniti slušalke; radiotelegrafist je snel slušalko z ušesa; poslušati glasbo s slušalkami / (telefonska) slušalka ima mikrofon in slušalko
  2. 2. del telefonskega aparata iz priprave za poslušanje in mikrofona: dvignila je slušalko; obesiti, položiti slušalko na vilice; govoriti v slušalko / (telefonska) slušalka
    ♦     med. (zdravniška) slušalka stetoskop
SSKJ
slušálo -a s (á) 
  1. 1. priprava za poslušanje v obliki lijaka, ki okrepi zvok: zaradi naglušnosti poslušati s slušalom / položiti slušalo na vilice slušalko
    ♦     med. (zdravniško) slušalo stetoskop
  2. 2. zool. organ za sluh, zlasti pri žuželkah: zgradba slušala; slušalo in sestavljeno oko / bobničasto slušalo
Število zadetkov: 32