- iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
- 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
- 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
- 1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
- 2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
- 3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
- 4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
Botanika
Celotno geslo
eSSKJ
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
- vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
Celotno geslo
eSSKJ
makadámija makadámije samostalnik ženskega spola [makadámija]
- 1. iz botanike zimzeleno drevo s podolgovatimi listi z valovitim robom in lešniku podobnimi plodovi, po izvoru iz Avstralije; primerjaj lat. Macadamia
- 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
Čebelarstvo
Celotno geslo
eSSKJ
nèpasterizíran nèpasterizírana nèpasterizírano pridevnik [nèpasterizíran]
- v nekaterih zvezah v obliki nepasterizirani ki ni pasteriziran
SSKJ²
ohraníti in ohrániti -im dov. (ī á ā)
1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru
2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege
3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost
4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest
5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada
● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru
2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege
3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost
4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest
5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada
● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
- ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom
izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov
- ohránjen -a -o:
dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu
● ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava
Celotno geslo
Vezljivostni G
ohraníti in ohrániti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.
Sliko je ohranila /za spomin/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.
Ohranili so obrt.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.
Ljudi so ohranili pri volji.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.
8.
v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.
9.
v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.
Celotno geslo
eSSKJ
próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
- iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
SSKJ²
razgradíti -ím dov., razgrádil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi
♦ biol. razstaviti organske snovi v celici
2. razstaviti odsluženo napravo, objekt na dele: razgraditi avtomobil / razgraditi elektrarno
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi
♦ biol. razstaviti organske snovi v celici
2. razstaviti odsluženo napravo, objekt na dele: razgraditi avtomobil / razgraditi elektrarno
- razgrajèn -êna -o:
razgrajena snov
SSKJ²
razgrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine; razkrajati: razgrajevati odpadne snovi; hrana se v želodcu razgrajuje / toplota razgrajuje vitamine uničuje
// kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: razgrajevati celulozo; razgrajevati velike molekule v manjše
♦ biol. razstavljati organske snovi v celici
delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine; razkrajati: razgrajevati odpadne snovi; hrana se v želodcu razgrajuje / toplota razgrajuje vitamine uničuje
// kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: razgrajevati celulozo; razgrajevati velike molekule v manjše
♦ biol. razstavljati organske snovi v celici
Pravopis
razgrajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razgrajevánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj kem. ~ velike molekule v manjše; neobč. Toplota ~uje vitamine uničuje
razgrajeváti se -újem se (á ȗ) neobč. Hrana se v želodcu ~uje se razkraja
razgrajeváti se -újem se (á ȗ) neobč. Hrana se v želodcu ~uje se razkraja
SSKJ²
razkrájati -am nedov. (á)
1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri; razkrajati les, listje; hranilne snovi se v telesu razkrajajo; hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo
// kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati
2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo; pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo
3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo; megla se je začela razkrajati; pren. njihova dobra volja se je razkrajala
1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri; razkrajati les, listje; hranilne snovi se v telesu razkrajajo; hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo
// kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati
2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo; pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo
3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo; megla se je začela razkrajati; pren. njihova dobra volja se je razkrajala
- razkrajajóč -a -e:
razkrajajoče delovanje bakterij; razkrajajoče se listje
SSKJ²
razkrojíti -ím dov., razkrójil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti
2. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči
3. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti
2. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči
3. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila
- razkrojèn -êna -o:
razkrojena snov; organizacija je razkrojena
● knjiž. duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan
Celotno geslo
eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
Farmacija
SSKJ²
uničeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: uničevati plevel, škodljivce; toplota uničuje vitamine / pisma sproti uničuje / ogenj je uničeval hiše
2. škoditi čemu tako, da propade: mraz uničuje drevje; plesen uničuje povrtnino; les se na dežju uničuje / z nepravilno nego si uničevati kožo, lase
3. delati, povzročati, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: z vožnjo po slabih cestah se avtomobil uničuje
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: molji uničujejo volnene izdelke; pogosti nalivi uničujejo cesto; vlaga uničuje pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: uničevati mostove in proge; uničevati nasprotnikove tanke
4. delati, povzročati, da pride kaj v zelo slabo stanje: neprimerna svetloba uničuje oči; hrup uničuje živce / slabe delovne razmere jim uničujejo zdravje / bolezen, skrb ga uničuje; s pijačo se vse bolj uničuje
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročati, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničevati nasprotnike; s takimi ukrepi so kmete počasi uničevali / konkurenca uničuje podjetja
// povzročati, da kdo več ne obstaja, živi: epidemije in naravne katastrofe uničujejo ljudi; plemena se še vedno uničujejo med seboj
6. s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno uničevati koga; moralno se uničevati
// delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem uničuje sebe in svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničevati komu kariero / uničevati otrokom mladost; uničevati si življenje
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničevati komu upanje, veselje; ne uničuj nam dobre volje
1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: uničevati plevel, škodljivce; toplota uničuje vitamine / pisma sproti uničuje / ogenj je uničeval hiše
2. škoditi čemu tako, da propade: mraz uničuje drevje; plesen uničuje povrtnino; les se na dežju uničuje / z nepravilno nego si uničevati kožo, lase
3. delati, povzročati, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: z vožnjo po slabih cestah se avtomobil uničuje
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: molji uničujejo volnene izdelke; pogosti nalivi uničujejo cesto; vlaga uničuje pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: uničevati mostove in proge; uničevati nasprotnikove tanke
4. delati, povzročati, da pride kaj v zelo slabo stanje: neprimerna svetloba uničuje oči; hrup uničuje živce / slabe delovne razmere jim uničujejo zdravje / bolezen, skrb ga uničuje; s pijačo se vse bolj uničuje
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročati, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničevati nasprotnike; s takimi ukrepi so kmete počasi uničevali / konkurenca uničuje podjetja
// povzročati, da kdo več ne obstaja, živi: epidemije in naravne katastrofe uničujejo ljudi; plemena se še vedno uničujejo med seboj
6. s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno uničevati koga; moralno se uničevati
// delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem uničuje sebe in svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničevati komu kariero / uničevati otrokom mladost; uničevati si življenje
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničevati komu upanje, veselje; ne uničuj nam dobre volje
- uničujóč -a -e
1. deležnik od uničevati: uničujoč sledove za seboj, je upal, da ga ne bodo odkrili; živce uničujoč hrup; uničujoče delovanje vlage
2. ki povzroči veliko razdejanje, škodo: uničujoč potres; uničujoča vojna
// ekspr. zelo hud, velik: doživeti uničujoč poraz / uničujoča kritika zelo negativna, odklonilna
● ekspr. pogledati z uničujočim pogledom s pogledom, ki izraža zelo odklonilen, sovražen odnos; prisl.: uničujoče gledati
SSKJ²
uníčiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
// povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
// povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
- uníčen -a -o:
zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost