Zadetki iskanja
SSKJ
SSKJ
triumvirát -a m (ȃ)
- 1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata
- 2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa
// skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata - 3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar
SSKJ
vesóljen -jna -o prid. (ọ̄)
- 1. nanašajoč se na vesolje, vesoljstvo: zvezde v vesoljnem prostoru / vesoljna katastrofa
- 2. nanašajoč se na vso zemljo: nastanek vesoljnega morja / vesoljna revolucija svetovna
// vesoljno vladanje pravice
// nanašajoč se na vse ljudi, vse stvari, vsa področja: vesoljni napredek; vesoljna evolucija; vesoljno sožitje v naravi / ljubezen je vesoljno čustvo; vesoljno gorje - 3. ekspr. cel, celoten, ves: najprej je zapel en ptič, nato pa vesoljni zbor; vesoljnemu človeštvu grozi katastrofa / biti člen v verigi vesoljnega življenja
● vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot kazen za človeške grehe; ekspr. za to ni vesoljnega recepta za vse veljavnega; vesoljni svet ekspr. življenja se veseli vesoljni svet vse živo; ekspr. za to bo izvedel vesoljni svet postalo bo splošno znano; ekspr. vesoljni svet hodi občudovat kapnike veliko ljudi (iz različnih krajev)
♦ filoz. vesoljna duša v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega bivajočega; jur. vesoljno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti; rel. vesoljni cerkveni zbor zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; vesoljna odveza do 2. vatikanskega koncila odveza, združena z odpustkom, ki jo dobijo pod določenimi pogoji zlasti člani tretjega reda; vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta
SSKJ
žêzlo -a s (é)
- 1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo
- 2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije
// vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo
SSKJ
gospóstvo tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ō) knjiž.
- 1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota - 2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva; gospostvo vladajočega razreda / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje
// prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč
SSKJ
regêntstvo in regéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
- 1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva
// položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu - 2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila
SSKJ
vláda -e ž (ȃ)
- 1. organ, ki ima vrhovno izvršilno oblast v državi: sestaviti vlado; stranka je zastopana v vladi; nova vlada; organi, predsednik vlade / koalicijska vlada v kateri sodelujejo predstavniki dveh ali več strank; socialistična vlada; začasna vlada / zamenjati vlado
// navadno s prilastkom najvišji upravni organ v upravni enoti: deželna, pokrajinska vlada - 2. vladanje: v času vlade zadnjega kralja
● zastar. vzeti komu vlado oblast; žarg., polit. vlada v senci ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah
SSKJ
vladavína -e ž (í)
- 1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine
- 2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini pravice
● knjiž. ni priznal nobene vladavine oblasti
SSKJ
detronizácija -e ž (á) knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo
// ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti
// ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti
SSKJ
samodŕžen -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje
SSKJ
SSKJ
dvóvládje -a s (ọ̑-ȃ) sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: dvovladje med tujimi osvajalci in osvobodilnim gibanjem; uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo
SSKJ
elizabetínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike
♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom
♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom
SSKJ
sovládje -a s (ȃ) skupno vladanje: sovladje socialistične in komunistične stranke
♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
SSKJ
viktorijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Viktorije I.: viktorijanska doba / viktorijansko pohištvo / viktorijanski slog; viktorijanska morala
SSKJ
vladárstvo -a s (ȃ) star. vladanje: ljudje še pomnijo čas njegovega vladarstva
// področje vladanja: veliko vladarstvo
// področje vladanja: veliko vladarstvo
Število zadetkov: 16
Dostopnost