Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
akúten -tna -o prid., akútnejši (ȗ)
1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje
2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča
SSKJ²
alergíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na alergijo: zdravljenje alergijskih bolezni; alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice
SSKJ²
angína -e ž (ȋ)
vnetje mandeljnov in žrela: dobiti, imeti angino; gnojna angina
SSKJ²
apendicítis -a m (ȋ)
med. vnetje slepiča:
SSKJ²
artrítis -a m (ȋ)
med. vnetje sklepov: akutni artritis; revmatični artritis
SSKJ²
belóčnica -e ž (ọ̑)
anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice
SSKJ²
bezgávka -e [bəzgau̯ka] ž (ȃ)
nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo; dimeljske, vratne bezgavke; vnetje bezgavk
SSKJ²
biotín -a m (ȋ) farm.
vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože: biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj
SSKJ²
bísernica -e ž (ȋ)
1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica
// biserovina: gumbi iz bisernice
2. glasb. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico
♦ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
SSKJ²
brónhij tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑)
nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
SSKJ²
bronhítis -a m (ȋ)
med. vnetje bronhijev: kronični bronhitis
SSKJ²
cistítis -a m (ȋ)
med. vnetje sečnega mehurja:
SSKJ²
čêlen -lna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na čelo: čelne gube; čelna kost; vnetje čelne votline / čelni vodja je dal povelje za umik / čelna deska postelje; čelna stran panja, hiše
♦ aer. čelni veter veter, ki piha pravokotno na čelo vozila; geogr. čelna morena nasutina ledenika ob njegovem spodnjem koncu; teh. čelna ploskev ploskev, ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; urb. čelna postaja postaja, ki stoji pravokotno na smer tirov
    čêlno prisl.:
    čelno napasti sovražnika
SSKJ²
čŕv -a m (ȓ)
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv
// ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti
2. rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: črv se po elektronski pošti širi zelo hitro; internetni črv; virusi in črvi
3. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi
4. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj
SSKJ²
dánka -e ž (á)
zadnji del debelega črevesa: vnetje danke
// zelo debela klobasa, narejena s tem delom črevesa:
SSKJ²
dermatítis -a m (ȋ)
med. vnetje kože: zdravnik je ugotovil dermatitis
SSKJ²
diagnosticírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca; diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom
SSKJ²
difúzen -zna -o prid. (ȗ)
enakomerno razdeljen, razpršen: difuzna obarvanost cvetnih listov; difuzna svetloba / difuzna razsvetljava; pren. ta duševna napetost se pojavlja v difuznih občutjih
♦ med. difuzno vnetje potrebušnice vnetje, enakomerno razdeljeno po vsej potrebušnici
SSKJ²
dognáti -žênem dov., doženíte (á é)
1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čim prej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi
♦ pravn. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo
2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive
3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo
● star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je
4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta
    dognán -a -o:
    Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan
    ●     opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani
SSKJ²
dójka -e ž (ọ̄)
1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki
2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka
Število zadetkov: 186